Avstrija omejila število prosilcev za azil, Slovenija bo sprejela podobne ukrepe

Glede na danes doseženi dogovor naj bi Avstrija letos sprejela okoli 37.500 prosilcev za azil, prihodnje leto 35.000, leta 2018 30.000. Do sredine leta 2019 naj bi v Avstrijo prišlo le še 25.000 prosilcev za azil. Skupno je tako zgornja meja za sprejem prosilcev za azil 127.500. V to število ni vključenih 90.000 migrantov, ki so lani zaprosili za azil v Avstriji.

Za zdaj še ni jasno, kaj se bo zgodilo, če bo ta zgornja meja presežena. Avstrijska vlada je napovedala, da bo naročila dve pravni mnenji. Avstrijski kancler Werner Faymann je to rešitev označil za "zasilni načrt", ki naj bi služil tudi temu, da "pretrese" EU. "V Avstriji ne moremo sprejeti vseh prosilcev za azil," je povedal kancler.

Podkancler Reinhold Mitterlehner je ob napovedi zgornje meje napovedal, da veliko število migrantov enostavno preobremenjuje avstrijski sistem. Zato bodo po njegovih besedah stavili tudi na ostrejši mejni nadzor, ki bo zajemal stroge kontrole in registracijo, da bi se tako pripravili na morebitno zavračanje migrantov na meji v prihodnje.

Po pisanju avstrijskega časnika Kronen Zeitung so se na vrhu dogovorili še za hitro obravnavo migrantov iz varnih držav s pospešitvijo ustreznih postopkov. Uveljavljal se bo tudi začasni azil, prav tako pa bo oteženo združevanje družin prosilcev. Azilantom bodo v prihodnje namesto denarne pomoči nudili več materialne pomoči, ostreje pa se bo ukrepalo v primeru zlorab pri prejemanju podpore.

Avstrijci ne bodo več sprejemali ekonomskih migrantov

Sprejemali bodo le tiste, za katere bo mogoče ugotoviti identiteto, tiste, ki nameravajo prositi za azil v Avstriji ali Nemčiji ter tiste, ki niso v evidencah kriminalistične policije in ne predstavljajo varnostnega tveganja. Svoja vrata bodo pustili odprta le za omejeno število begunce z ogroženih območij, medtem ko ekonomskih migrantov sploh ne bodo sprejemali.

V organizaciji za prosilce za azil Asylkoordination Österreich so prepričani, da zgornje meje ne bodo odvrnile ljudi od prihoda v Avstrijo in bo stranski učinek okrepitev tihotapljenja ljudi.

EU se je odzvala bolj razumevajoče. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je dejal, da ima Avstrija tako kot Nemčija skrbi, da bo "ostala sama" pri reševanju migrantske problematike. Zato razume odločitev avstrijskih oblasti. A nikogar, ki beži pred vojno, "ne bo odvrnilo, če nekdo reče, da ima zgornjo mejo", je opozoril.

Avstrija začela poskusno izvajati nov sistem sprejemanja migrantov

Avstrijske oblasti migrante na prvi postaji pregledajo osebno in njihovo prtljago ter jih povprašajo po osebnih podatkih, kam so namenjeni in kje bodo zaprosili za azil. Nato pridejo do dejanske mejne kontrole, kjer jim pregledajo dokumente in preverijo identiteto. Tu se bo tudi odločilo, ali je potrebna njihova vrnitev ali se jih lahko spusti naprej. Če bodo zaprosili za azil v Avstriji ali Nemčiji, pa bodo večinoma lahko potovali naprej, če ne, pa bodo morali nazaj.

Po besedah tiskovnega predstavnika policije avstrijske Štajerske Fritza Grundniga so s slovensko stranjo dogovorjeni, da jim za razliko od prej, ko je lahko iz namestitvenega centra v Šentilju naenkrat prišlo tudi po tisoč beguncev, ta po novem pošilja manjše skupine beguncev, nekje od 50 do sto ljudi.

Pri vračanju beguncev na slovensko stran bodo po njegovih besedah upoštevali različne kriterije, ne le zaželeno državo azila: "Če oseba predstavlja varnostno tveganje, če poda napačne podatke o identiteti ali nacionalnosti in če je ta oseba pri nas že v preiskavi." Prav tako bodo begunce vračali na slovensko stran, če bodo ti predložili ponarejene dokumente.

Identiteto preverjajo prek predloženih dokumentov, zbranih podatkov ob registraciji begunca v drugih evropskih državah, tudi Sloveniji, pa tudi s pomočjo tolmačev, ki bodo prek znanja jezika preverjali identiteto begunca.

Zaradi uvajanja novega sistema so danes okrepili prisotnost avstrijske vojske na tem mejnem prehodu. Ti vojaki po besedah Grundniga nimajo posebnih nalog, ampak so tu le v podporo policistom.

Zaenkrat naj bi sprejemali do 500 beguncev dnevno, konec meseca pa naj bi postopno večali njihovo število. V končni fazi, predvidoma februarja, naj bi bili sposobni obravnavati do 10.000 beguncev dnevno.

Begunci lahko vlogo za azil v Avstriji predložijo že kar na tem mejnem prehodu v Špilju. "Postopek bo s tem uradno stekel. Teh beguncev ne bomo odpeljali v zasilna zatočišča tako kot ostale, ampak jih bomo prestavili na drugo postajo, kjer jih bodo obravnavali," je še povedal predstavnik policije.

V slovenski namestitveni center v Šentilju so danes iz Dobove prepeljali okoli 500 beguncev. Tam čakajo na prehod v Avstrijo v manjših skupinah. Kot so povedali v tem centru, zaenkrat z avstrijske strani niso dobili vrnjenega še nobenega begunca.

Györkös Žnidarjeva: Naš cilj je, da pri nas ne bo nobenih viškov

Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar se je na seji DZ odzvala na napoved Avstrije o omejevanju vstopa migrantov. Po njenih navedbah Avstrija še vedno preučuje zakonitost napovedanega ukrepa. Vsaka država EU mora namreč omogočiti dostop do postopka mednarodne zaščite vsakemu tujcu, ki za to zaprosi, je opozorila.

"Za nas je bistveno, da vemo, koga bodo Avstrijci sprejemali. Naš cilj je, da pri nas ne bo nobenih viškov," je dejala. Postopek predajanja migrantov iz Slovenije v Avstrijo tako ostaja enak, tako tudi na Šentilju delo ostaja enako in se usklajujejo z avstrijsko stranjo.

Poudarila je, da ta ukrep ni uperjen proti Sloveniji, ampak proti velikem številu prihoda migrantov.

Slovenija ni tranzitna država po svoji izbiri, ampak zaradi nemške in avstrijske politike odprtih vrat

Poudarila je potrebo po usklajenem delovanju vseh držav na migrantski poti. Če ena država zapre mejo, ima druga država žep, je opozorila. Pri omejevanju sprejemanja migrantov je tako za Slovenijo bistveno sodelovanje s Hrvaško. "Ne moremo sprejemati nobenih zavez do Avstrije, ne da bi bili o tem usklajeni s Hrvaško," je dejala.

Ministrica je tudi opozorila, da Slovenija ni tranzitna država za migrante po svoji izbiri, ampak zaradi politike odprtih vrat v Nemčiji in Avstriji. Zato v teh državah danes vre, je dejala in dodala, da ljudje v teh državah pozivajo k spremembam svoje vlade in nihče za begunsko krizo ne krivi Slovenije. "Mi smo pripoznani, da smo prva država, ki je začela ustavljati migracijski tok," je dejala.

'Ni res, da bi zavrnili pomoč višegrajske četverice'

Avstrijske poteze so sprožile reakcijo v državah na balkanski migrantski poti

Slovenska policija je sporočila, da Avstrija kljub današnjemu dogovoru, da bo omejila sprejemanje migrantov, slednje trenutno še zmeraj sprejema na ustaljen način in njihovega števila za zdaj ne omejuje. V primeru, da bi Avstrija omejila vstop migrantov, pa "predvidevamo enak ukrep tudi na naši zunanji schengenski meji", so dodali.

Na policiji so pojasnili še, da bodo z vsemi migranti, ki jih bodo avstrijski varnostni organi zavrnili, opravili ponovno registracijo vstopa in jih ponovno predali v Avstrijo. Če bodo za azil zaprosili pri nas, pa se bo začel postopek po zakonu o mednarodni zaščiti.

O novi situaciji na meji, ki je posledica avstrijske odločitve, bo slovenska vlada razpravljala v četrtek, je povedal zunanji minister Karl Erjavec in dejal, da je možno, da bo tudi Slovenija na meji s Hrvaško omejila zgornje število migrantov.

Györkös Žnidarjeva je pojasnila, da bo vlada glede na nove okoliščine in glede na to, da se mora odzivati na realno stanje migracijskega toka ter njegovega obvladovanja, v četrtek opravila še en krog razprave in se dokončno opredelila glede ukrepov, ki so v določenem obsegu že predvideni.

"Glede na to, da smo odvisni od politike in ukrepov sosednjih držav, je prav, da se vlada celovito seznani s položajem in zatem, ko bodo zadeve dorečene, seznani tudi javnost," je dodala ministrica. Ni pa želela razkriti, za kakšne ukrepe gre. Prav tako ne more, kot je dejala, komentirati Erjavčeve izjave, da je ena od možnosti tudi omejitev zgornjega števila migrantov, ki jih lahko Slovenija sprejme.

Srbija sprejema le migrante, ki bodo zaprosili za azil v v Avstriji in Nemčiji

Tudi Srbija je ukrepala. Migranti, ki ne bodo izrazili namere za vložitev prošnje za azil v Avstriji ali Nemčiji, od danes naprej ne bodo mogli prepotovati Srbije, je povedal srbski minister za delo in vodja vladne koordinacijske delovne skupine za migracije Aleksandar Vulin.

"Od danes na osnovi odločitve avstrijske vlade, ki sta nam jo predložili vladi Slovenije in Hrvaške, migranti ne bodo mogli nadaljevati svoje poti, če ne bodo izrazili namero za iskanje azila na ozemlju Avstrije in Nemčije," je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug povedal Vulin novinarjem med obiskom začasnega sprejemnega centra za migrante v Adaševcih.

Vulin je pojasnil, da migranti, ki želijo priti v druge države oz. želijo prošnjo za azil vložiti v drugih državah, ne bodo mogli prečkati ozemlja Hrvaške, Slovenije, Avstrije in Nemčije. Po njegovih besedah se je srbska vlada na podlagi odločitev teh držav, da migrantom ne bodo omogočile prehoda svojega ozemlja, odločila za podoben ukrep in je o tem obvestila tudi Makedonijo.

Na meji z Makedonijo so po besedah Vulina že vzpostavljene mejne kontrole migrantov, ki pa jih bodo sedaj še vprašali, kje želijo zaprositi za azil.

Hrvaška napoveduje poostreni nadzor meje s Srbijo

Srbiji je sledila Hrvaška. Notranji minister Ranko Ostojić je danes izjavil, da bo tudi Hrvaška uveljavila nova pravila za sprejem beguncev na meji, potem ko je Avstrija omejila sprejemanje migrantov, Slovenija pa napovedala podobne ukrepe. Pričakuje, da bodo podobno storile tudi ostale države na balkanski begunski poti.

"Poleg doslej zahtevanih podatkov bomo dodali tudi podatek, ali bodo zaprosili za azil v Nemčiji ali Avstriji," je dejal Ostojić za hrvaško tiskovno agencijo Hina.

Kot je dodal, bo Hrvaška ravnala tako kot tudi ostale države na balkanski begunski poti, vključno s Srbijo, iz katere begunci prihajajo na Hrvaško. Napovedal je, da bo več podrobnosti povedal v četrtek na novinarski konferenci v Zagrebu. Skozi Hrvaško je v štirih mesecih begunskega vala šlo nekaj manj kot 600.000 beguncev in migrantov, ki so prišli iz Srbije.

Merklova kritična do avstrijske omejitve glede azilantov; Bruselj ne komentira

Nemška kanclerka Angela Merkel je v današnjih pogovorih s visokimi predstavniki Krščansko-socialne unije (CSU) kritizirala odločitev Avstrije, da bo letos sprejela največ 37.500 prosilcev za azil. Dejala je, da bodo s tem otežili pogajanja s Turčijo, so sporočili člani CSU.

Merklova je v pogovorih zavrnila predlog CSU, da bi morala Nemčija število prosilcev za azil omejiti na 200.000. "Strinjamo se o tem, da moramo občutno in dolgoročno zmanjšati število beguncev," je dejala nemška kanclerka. Ponovno je pozvala k iskanju skupne evropske rešitve.

Tako se je odzvala na zahteve predsednika bavarske deželne vlade Horsta Seehoferja, ki se že več mesecev zavzema za omejitev števila prosilcev za azil. "Glede na situacijo v naših mestih in občinah menimo, da nimamo več veliko časa za ukrepanje," je dejala ob pogovorih.

Predsednica nemške vlade in stranke CDU, ki je sestrska stranka CSU, je izpostavila številna srečanja na mednarodni ravni, na katerih bi lahko našli skupno rešitev. Med njimi so pogovori nemških in turških ministrov, donatorska konferenca za begunce v Londonu in februarsko srečanje evropskih voditeljev. "Potem bomo lahko naredili pregled in videli, kje smo," je še dejala Merklova.

V Evropski komisiji medtem odločitve Dunaja niso želeli komentirati. "Ne bomo komentirali namer. Ni sprejet noben pravni dokument in torej za zdaj še ni ničesar, kar bi lahko komentirali," so zapisali v odgovoru na vprašanje STA.

Na protestu vladi očitali neučinkovitost pri spopadanju z migrantsko krizo

Vlada se je v svojih ukrepih za reševanje migrantske krize izkazala za neodločno, prepočasno in predvsem neučinkovito, je na današnjem protestnem shodu poudaril predsednik SLS Marko Zidanšek. Skupaj z ostalimi govorniki je vlado pozval k doslednemu izvajanju schengenskega režima, saj je varnost v Sloveniji po njegovi oceni vsak dan bolj ogrožena.

Ukrepi Avstrije po mnenju večine strank terjajo odziv Slovenije

Ukrepi, ki jih je glede migrantske krize danes sprejela Avstrija, terjajo sorazmerne ukrepe Slovenije, opozarjajo v poslanskih skupinah in dodajajo, da si Slovenija ne sme dovoliti, da postane žep za migrante.

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je zaskrbljen, ker lahko v prihodnjih dneh pričakujemo neprijetne slike z naše južne meje, saj da bodo morali naši varnostni organi s silo preprečiti prihod migrantov. Vendar ob tem opozarja, da imamo na eni strani nemotivirane, stavkajoče policiste, na drugi pa DZ še ni aktiviral člena zakona o obrambi, ki vojski podeljuje policijske pooblastila. Zato ga skrbi tudi, da Slovenija ni tako dobro pripravljena na soočanje s to krizo, kot se morda zdi. Če bi vlada bila pripravljena, bi svoje načrte razkrila, s tem pa bi pomirila tako opozicijo kot javnost, meni Tonin.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek pa ugotavlja, da je Avstrija ocenila gospodarsko, socialno in varnostno situacijo. Ugotovila je, da v teh razmerah lahko sprejme le določeno število migrantov, kolikor družba še lahko prenese in jih integrira.

SDS in NSi kritični do ukrepov pri obvladovanju krize, koalicija vladi v bran

Na izredni seji o posledicah migrantske krize, ki so jo sklicali poslanci SDS in NSi, so bili sklicatelji te seje kritični do ukrepanja vlade pri obvladovanju migrantske krize, medtem ko so koalicijski poslanci stopili v bran vladnim ukrepom in poudarjali, da Slovenija ni sama pri obvladovanju migrantskega toka.

Več poslancev SDS je pozvalo vlado, naj čim prej sprejme ukrepe za varovanje ljudi in premoženja. Poslanka SDS Anja Bah Žibert je vlado, zlasti ministrico za notranje zadeve Györkös Žnidarjevo, spraševala, zakaj se v Sloveniji urejajo namestitvene lokacije za begunce, če strahu pred tem, da migranti ostajali v Sloveniji, ni.

Poslanec NSi Jernej Vrtovec je ministrico ob napovedi Avstrije za omejevanje sprejema beguncev opozoril, da vse države, tudi po Balkanu, ukrepajo, medtem ko vladna stran danes ni predstavila nobenih ukrepov. "Ampak nekaj bo treba narediti in tukaj nič ne strašimo, ampak vlada bi bila s svojimi ukrepi učinkovita, če bi bila še naprej meja z Avstrijo odprta," je prepričan.

Ivan Škodnik (SMC) meni, da je Slovenija sredi največje poosamosvojitvene preizkušnje. Vlada po njegovih besedah opravlja izredno zahtevno delo in obvladuje razmere. Razmere v državi so zahtevne, stalno spreminjajoče glede na dnevne prilive migrantov, a nikoli doslej niso ogrozile nemotenega delovanja države, je dodal.

Tudi Branko Zorman (SMC) meni, da vlada uspešno obvladuje migrantsko krizo, saj državljani z izjemo občanov Brežic in Šentilja te krize ne čutijo.

Po mnenju Marjane Kotnik Poropat (DeSUS) se EU zaveda, da če pade schengen, to pomeni tudi začetek razpada EU. Zato meni, da se bodo zadeve še spreminjale in da ne bo prišlo do enostranskih ukrepov tako Avstrije kot Nemčije. Kotnik Poropatova verjame, da bo Slovenija ustrezno ukrepala, če bo Avstrija omejila sprejemanje migrantov in Slovenija ne bo postala "žep" za migrante.

Poslanec ZL Matjaž Hanžek ocenjuje, da če bo EU propadla, ne bo zaradi beguncev, ampak zaradi svoje lastne nesposobnosti. Glede na današnjo razpravo pa se boji, da ne bo spodbudilo "kakšnega slovenskega Breivika in bo namesto svinjskih glav uporabil kakšno hujše orožje".

Bela krajina za zdaj brez žično-rezilne ograje ob Kolpi

V Beli krajini so v zadnjih dneh v glavnini odstranili žično ograjo z rezili, ki so jo vojaki postavili ob Kolpi. Na izpostavljenih mestih so jo, ali jo še bodo, nadomestili s kovinsko panelno ograjo, na preostalem rečnem obrežju so ostali v zemljo zabiti železni nosilci, na katere jo lahko po potrebi vrnejo. V kostelski občini ograja še stoji.

Kaj se bo zgodilo v primeru zaprtja slovenske južne meje, predstavniki ministrstva niso povedali, ker scenariji še niso javni. Pravzaprav niso izvedeli nič novega, tako, da je bil nad sestankom razočaran, je povedal metliški župan Darko Zevnik.

O problematiki postavljanja žične ograje z rezili na državni meji ob Kolpi je danes razpravljal tudi državni svet. Državni svetnik Samer Khalil iz interesne skupine lokalnih interesov, ki je dal pobudo za obravnavo te problematike, je opozoril na negativne posledice žične ograje ob Kolpi, ki se ji je uprl velik del tamkajšnjega prebivalstva.

Glede na to, da žico ob reki zdaj odstranjujejo, po njegovih besedah skoraj ni več razlogov za obravnavo te problematike.

Kot je poudaril, od vlade pričakujejo, da skuša zagotoviti varnost prebivalcev ob Kolpi na drug, primernejši način, ki bo ohranjal normalno pretočnost meje, prebivalcem in turistom omogočal dostop do rečnih tokov ter ne bo povzročal gospodarske škode.

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga je pojasnil, da ukrepe na meji izvajajo tudi v dogovoru z vodstvi lokalnih skupnosti. Tehnične ovire na meji so bile po njegovih besedah postavljene za zagotovitev varnosti lokalnega prebivalstva in tudi migrantov, ki so v preteklosti že prehajali zeleno mejo. Potrdil je, da so okoli 20 kilometrov žične ograje odstranili, ponekod bodo namreč žico nadomestili s panelno ograjo.

Madžari lahko nemudoma postavijo ograjo na meji z Romunijo

Madžarska je pripravljena na svoji meji z Romunijo nemudoma postaviti žično ograjo, če se bo migrantski tok zaradi ukrepov posameznih držav na balkanski migrantski poti preusmeril od Hrvaške proti Romuniji, je v torek povedal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto.

Szijjarto je opozoril, da so južne meje Evrope še vedno na stežaj odprte za več sto tisoč migrantov iz Bližnjega vzhoda in Afrike, ki želijo prodreti so evropskega ozemlja. Po njegovih besedah bo treba v enotne evropske sile mobilizirati več deset tisoč policistov in vojakov, da bi zajezili prihode nezakonitih migrantov na dolgi grški morski meji.

Makedonija zaprla svojo mejo z Grčijo. Zakaj? 

Medtem je Makedonija na mejnem prehodu Idomeni/Gevgelija nepričakovano zaprla svojo mejo z Grčijo. Makedonska policija je sporočila, da ne sprejemajo več migrantov, ki v svoji prošnji za azil ne navedejo svoje končnega cilja v Evropi. Zaradi tega je pred mejo obtičalo 600 migrantov.

Notranje ministrstvo v Skopju je zaprtje obrazložilo s tem, da je Slovenija vse države na balkanski migrantski poti obvestila o okvari na svoji železniški progi. A na Slovenskih železnicah so danes za STA pojasnili, da promet poteka normalno in da so tudi vlaki z migranti doslej vozili nemoteno.

Mejni prehod Idomeni/Gevgelija leži na glavni poti, prek katere trenutno begunci iz Turčije in Grčije ter Balkana potujejo v Evropo. Od sredine novembra Makedonija vstop v državo dovolili le beguncem iz Sirije, Afganistana in Iraka, vse ostale kot gospodarske migrante brez dodatnega preverjanja na meji zavrnejo.

Ustanovili bodo urad za migracije

Vlada v naslednjih mesecih načrtuje vzpostavitev urada za migracije, ki bo prevzel celotno oskrbo migrantov in razbremenil nevladne in humanitarne organizacije ter pripadnike Civilne zaščite, je na torkovem delovnem sestanku operativne skupine, organizacij in občin povedal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic.

Županom občin, v katerih so vzpostavljeni sprejemni in nastanitveni centri, je Šefic zagotovil, da gre za začasne centre, predvidene le za krajše zadrževanje migrantov, še piše na spletni strani ministrstva.

O beguncih govorijo tudi v Strasbourgu, kjer se zavedajo, da rabijo konkretne ukrepe.