Varnostne sile Savdske Arabije so zaradi lanskoletne tragedije zaostrile varnostne ukrepe, v puščavsko dolino Mine, kjer bo tri dni potekalo kamenjanje, so poslale več sto svojih pripadnikov. Več sto policistov je usmerjalo in nadziralo romarje. Nad samim prizoriščem pa je bilo nameščenih tudi več nadzornih kamer, ki so beležile dogajanje.
V lanskem stampedu je po podatkih Savdske Arabije umrlo 769 muslimanskih romarjev, več držav pa navaja številko okrog 2000. Letos do prerivanja ni prišlo.
Poleg tega ob letošnjem praznovanju hadža zaradi sanitarnih in organizacijskih razlogov obredno žrtvovanje živali poteka daleč stran od romarjev in svetih krajev. Romarji pa so morali kupiti posebne kupone, s čimer so organizatorji olajšali razdeljevanje mesa.
Kaj je hadž?
Hadž predstavlja vrhunec pokornosti bogu. Muslimani ga vidijo kot priložnost za očiščenje duše in duhovno rast. Hadž je eden od petih stebrov muslimanske vere. Koran predpisuje, da mora vsak polnoletni musliman, ki je fizično sposoben in si lahko privošči potovanje, vsaj enkrat v življenju opraviti romanje v Meko, rojstni kraj preroka Mohameda.
Eden od vrhuncev hadža, ki se ga letos iz Slovenije udeležuje 13 romarjev, je današnji začetek kurban bajrama, ki se obeležuje z obrednim kamenjanjem hudiča. S kurban bajramom se bo hadž tudi sklenil.
Grabus: Islam v svojem imenu nosi močno sporočilo miru
Mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus je v jutranji bajramski molitvi, ki so jo pripravili v Ljubljani, poudaril, da Islam v svojem imenu nosi močno sporočilo miru. "Naša vera ima smisel, če je mirna, duhovno zrela in povezovalna proti vsem oblikam ekstremnih in nasilnih dejanj," je dejal.
Vernikom na osrednji bajramski molitvi v športni dvorani na Kodeljevem je dejal, da je hadž srečanje ljudi različnih ras, barv kože, jezikov, gmotnega stanja in družbenega statusa ter da v sebi nosi močno sporočilo enakosti.
V nadaljevanju je spomnil na izkušnje prednikov, kjer so po drugi svetovni vojni v nekdanji Jugoslaviji na dolge zaporne kazni obsodili na desetine imamov. Kot največji greh v razumevanju vere je izpostavil lažno pričanje in lažno obtoževanje človeka za nekaj, kar ni storil.
Poudaril je, da muslimani živijo v svetu, v katerem se pogosto prepletajo različne informacije in dezinformacije o njihovi veri. "Vse to so pokazatelji naše nezrelosti v razumevanju vere," je dejal. Dodal je, da kurbam bajram simbolizira stopnjo človeške zrelosti, da je človeško življenje božji dar in nihče ga nima pravice namenoma vzeti.
Opozoril je, da če nekdo namenoma ubije človeka, mora ven iz svoje vere. Zato so ideologije, ki zagovarjajo nasilje, po njegovem mnenju v popolnem nasprotju s smislom islamskega učenja.
Grabus je ob koncu molitve spomnil na gradnjo džamije v Ljubljani, ki je v "islamski kulturi vedno bila zatočišče in časten prostor iskanja resnice". Ob tem je izrazil upanje, da bodo lahko molitve čim prej začeli izvajati v ljubljanski džamiji.
