Na neformalnem vrhu v Bruslju so Grčiji, ki se je znašla v zelo zapletenem finančnem položaju, izrekli podporo. (Foto: Reuters)

Voditelji EU, med njimi premier Borut Pahor, so na prvem neformalnem vrhu pod taktirko stalnega predsednika EU Hermana Van Rompuya v posebni izjavi izrazili polno moralno podporo Grčiji, finančne pa za zdaj še ne.

Van Rompuy je pojasnil, da je to jasno politično sporočilo, zgrajeno na dveh temeljih: odgovornosti Grčije, da svoje javne finance spravi v red, in solidarnosti drugih držav članic evrskega območja, da Grčiji pomagajo, če bo treba. Danes to po prepričanju voditeljev še ni potrebno, je zatrdil.

Na vprašanja, ali ni dogovor preveč ohlapen, da bi pomiril finančne trge, in ali ima lahko dogovor brez specifičnih ukrepov sploh pravi učinek, je odgovoril, da je za take sodbe prezgodaj. Ponovil je, da je izjava povsem jasen in nedvoumen izraz politične volje, v naslednjih dneh pa se bodo oblikovale natančnejše modalitete.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je medtem zatrdil, da obljub o finančni pomoči Grčiji ni bilo, ker tega Atene niso zahtevale. Ne želim špekulirati o scenariju, ki ga ni, to prepuščam špekulantom, je povedal. Van Rompuy pa ga je dopolnil, da je treba reševati probleme, ki so, ne pa tistih, ki jih ni.

Kako zagotoviti stabilnost evroobmočja?

Po omenjeni izjavi se odpira vprašanje, kakšni naj bi bili mehanizmi za zagotavljanje stabilnosti evrskega območja. Med možnostmi se omenjajo evroobveznice, ki bi jih izdajalo več držav skupaj ali celotno evrsko območje. Omenjajo se tudi možnost dvostranske pomoči državam v težavah, o čemer naj bi v zadnjih dneh v primeru Grčije razmišljali Nemčija in Francija, oblikovanje posebne posojilne linije znotraj EU oziroma območja evra po vzoru Mednarodnega denarnega sklada, posebna jamstva določenih članic za državni dolg javnofinančno šibkejših držav in pospešena izplačila sredstev EU.

(Foto: Reuters)

Pahor: Na kocki je usoda zanamcev

Na neformalnem vrhu Unije so se posvetili tudi vprašanju snovanja razvojne strategije EU za naslednje desetletje. Pahor je ob tem ocenil, da se slovenska izhodna strategija giblje natančno znotraj parametrov strategije, ki jih je doslej predstavila Evropska komisija.

Povedal je še, da ima po današnjem vrhu EU občutek, da je skoraj povsem od Slovenije same odvisno, kateremu svetu bo v prihodnje pripadala, manj ali bolj razvitemu. Vajeti držimo veliko bolj v rokah kot ob enakem času lani, je poudaril premier in obenem zatrdil, da ima Slovenija vse možnosti za preboj med najbolj razvite, a je treba v ta namen takoj ukrepati. Sam je pripravljen za to zastaviti prav vse, obenem pa je prepričan, da za Slovenijo druge poti kot korenite spremembe ni. V naslednjem letu ali dveh odločamo o usodah prihodnjih generacij, je opozoril.