Evropska komisija glede Monsantove 'supergensko' spremenjene koruze še ni dokončno odločila

Iz Bruslja pa so pozno popoldne sporočili, da Evropska komisija in države članice junija in julija ob obravnavi morebitnega dovoljenja za uvoz koruze SmartStax niso sprejele nobene odločitve, Evropska komisija naj bi zato svojo odločitev sporočila jeseni.

SmartSax je "super koruza" Monsanta in Dow Agroscience. V ZDA jo gojijo od leta 2011. Združuje dve gensko spremenjeni sorti koruze. Gre za zelo kontroverzno rastlino, ki ni odporna le na dva – seveda Monsantova – herbicida, ampak tudi sama proizvaja strupe proti šestim vrstam žuželk. Monsanto kmetom obljublja občutno višje hektarske donose in enostavnejšo pridelavo.

Kritiki pa opozarjajo na iste težave kot v primeru vseh drugih gensko spremenjenih organizmov: ni jasno, kakšne so dolgoročne posledice za naravo in ljudi. "Poleg tega še nobena že odobrena rastlina ne vsebuje toliko dodanih genov," je kritičen Christoph Then iz svetovalnega podjetja Testbiotech.

Boj med Monsantom, oblastmi in kritiki gensko spremenjenih rastlin poteka že vse od leta 2008, ko je Monsanto prvič zaprosil za dovoljenje za prodajo koruze SmartStax na tleh EU. Takšna prošnja pomeni, da koruze ne bi sejali na evropskih poljih, bi jo pa uvažali kot silažo, krmo za živino in uporabo v prehrambni industriji.

Slovenija je glasovala proti

Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je povedal, da gensko spremenjene koruze v Sloveniji ni. Opozoril je, da so proti dovoljenju za uvoz koruze SmartStax poleg Slovenije glasovale le še Madžarska, Avstrija, Francija, Ciper in Luksemburg. Ker je bilo glasov premalo, lahko Evropska komisija o dovoljenju odloča sama, je povedal.

Tudi dovoljenje Evropske komisije za uvoz t. i. "super" gensko spremenjene koruze še ne pomeni, da bo ta koruza lahko rasla v Evropi, je izpostavil Židan.

V tem trenutku ima namreč v Evropi po njegovih besedah dovoljenje za rast le gensko spremenjena koruza mon810, pa še ta se trenutno proizvaja le znotraj petih držav članic EU - na Portugalskem, v Španiji, na Češkem in Slovaškem ter v Romuniji. Drugod so jo že izločili.

Kot je poudaril, pa v Sloveniji ves čas potekajo monitoringi. Četudi ni podatkov, kakšno koruzo pripeljemo v Slovenijo, poročila uvoznikov in vzorci meritev za zadnjih pet let kažejo, da v našo državo gensko spremenjena koruza ne prihaja. Tudi sicer Slovenija večino manjkajoče koruze pripelje iz Madžarske, ki ima tako kot Slovenija negativno stališče do genetsko spremenjenih organizmov v svojem prostoru.

Evropska agencija za varnost hrane EFSA je leta 2010 v študiji zapisala, da je koruza SmartStax enako varna kot konvencionalna koruza – tako z vidika zdravja ljudi in živali kot varovanja okolja. Leto pozneje je študija spet prišla do istih ugotovitev, a končni predlog je bil vseeno enak – dovoljenja za promet ni bilo.

Then pa opozarja na sumljivo testiranje. V Evropi dolgotrajna študija testiranja na živalih ni bila opravljena. Menda zato, ker se jim pri EFSA to ni zdelo potrebno. Then zato sumi, da bo dovoljenje bolj kot posledica odličnih testnih rezultatov odraz uspešnega lobiranja agrarnih koncernov. Odločitev komisije pa je po njegovem mnenju dokaz, da EU bolj kot varnost potrošnikov, skrbijo interesi industrije.

Pri Monsantu konkretnega primera odobritve sporne koruze, ki se ponaša s kar osmimi dodanimi geni, čeprav je njihovo število v primeru gensko spremenjenih organizmov običajno tri, niso želeli komentirati, dejali so le, da so takšne odobritve njihovih izdelkov "v interesu splošne svetovne trgovine" in da varnost njihovih proizvodov podpira veliko študij.

Medtem ko je gojenje gensko spremenjenih poljščin v ZDA norma, se jim je Evropa doslej spretno izogibala. Na tleh EU je trenutno dovoljeno sejati le Monsantovo gensko spremenjeno koruzo MON810 in krompir Amflora proizvajalca BASF. Kljub temu se je ogromno držav odločilo za lastne prepovedi teh poljščin, med drugim Nemčija in Francija.