Trajalo je le slabi dve minuti, a priložnost, da človek na lastne oči vidi, kako se zaradi popolnega Sončevega mrka dan za nekaj trenutkov spremeni v noč, je v Avstralijo zvabila na tisoče navdušencev, poročajo tamkajšnji mediji. Skupaj naj bi turistov, znanstvenikov in drugih navdušenih astronomov našteli kar več kot 50.000.
Ameriški astronom Jay Pasachoff, ki je z ekipo 50 znanstvenikov in študentov odpotoval na opazovanje svojega 56. Sončevega mrka, je dejal, da ga niti napovedano slabo vreme ni odvrnilo od potovanja. "Predstavljajte si, da ste srčni kirurg in da vam nekdo reče, da lahko za dve minuti pokukate v notranjost srca, le če boste pripotovali na drugi konec srca. Gotovo bi to storili,'' je dejal. Njegova ekipa je med drugim proučevala, kako se na mrk odzivajo živali, uporabili pa so celo podvodne kamere.
V Queenslandu so bile sobe v nekaterih hotelih za ta datum rezervirane že tri leta, poročajo tamkajšnji mediji. Vodstvo turistične organizacije Queensland Tourism je postreglo s podatkom, da je v regiji več kot 50.000 novih turistov, večina pa je izrazila željo, da bi obiskali plaže in polja, od koder bi lahko najbolje opazovali sončni mrk. Nekateri so želeli nebesni pojav opazovati z ladje in celo z zračnih balonov.
Avstralci so nazadnje opazovali popoln Sončev mrk pred desetimi leti.
Popolni Sončev mrk bomo Slovenci čakali do leta 2081
V Sloveniji smo zadnji delni Sončev mrk opazovali 4. januarja 2011. Najbolje je bil viden na Primorskem in v višjih krajih. Začel se je okoli 8. ure, vrh je dosegel ob 9.21, ko je Luna zakrila 76 odstotkov Sonca. Konec je bilo ob 10.50. Več o tem ...
Popolni Sončev mrk bo v Sloveniji mogoče znova opazovati šele 3. septembra 2081, ko bo središče sence v vsega 56 sekundah drselo prav prek vzhodnega dela Slovenije, in sicer z začetkom na območju Solčave, preko Velenja, Dobrne, severno od Celja, proti Rogaški Slatini do Rogatca. Letos bodo vidni še trije delni Sončevi mrki, in sicer 1. junija, 1. julija in 25. novembra, vendar pa nobeden ne bo viden v srednji Evropi.
Kako nastane Sončev mrk?
Sončev mrk nastane, ko ležijo Sonce, Luna in Zemlja na premici, Luna pa je na sredini in tako delno ali popolnoma zakrije Sonce. Ob delnem mrku Luna Sonca ne zakrije popolnoma, zato je treba imeti zaščitna očala ali folijo med opazovanjem, saj si lahko v nasprotnem primeru trajno poškodujete oči. Astronomi opozarjajo, da mrka nikoli ne smete opazovati s teleskopom, saj je nevarnost izgube vida.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.