'Med bošnjaškimi predstavniki tudi taki, ki so zastopali stališče: čim huje, tem bolje'

Nekdanji poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić se je na srečanjih s predstavniki Združenih narodov med vojno v BiH obnašal kot nasilnež in večkrat grozil s pobijanjem civilistov, je na sojenju Mladiću na haaškem sodišču v torek pričal David Harland, nekdanji predstavnik mirovnih sil ZN Unprofor.

Harland je bil od junija 1993 do konca vojne v BiH častnik za civilne zadeve in politični svetovalec v poveljstvu Unproforja v Sarajevu. Kot druga priča tožilstva je v torek povedal, da je Mladić grozil z vojaškimi akcijami, ko je menil, da politiki bosanskih Srbov niso dosegli želenih rezultatov na pogajanjih.

Harland, ki je sodeloval na "več kot 20 sestankih" častnikov Unproforja z Mladićem, je povedal, da je Mladić na enem od teh sestankov novembra 1993 zagrozil, da "bodo pobili vse razen otrok" v bošnjaških enklavah v vzhodni Bosni – Srebrenici, Žepi in Goraždu – če Bošnjaki ne bodo izpustili srbskih vojakov, ki so jih takrat prijeli.

Pričal je tudi, da je vojska bosanskih Srbov pod poveljstvom Mladića skoraj vsakodnevno med letoma 1993 in 1995 Sarajevo obstreljevala s topovi, in sicer "po gosto naseljenih območjih, brez kakršnega koli vojaškega namena". Omejevali so tudi dobavo hrane, vode, elektrike in plina prebivalstvu. Namen topovskega obstreljevanja – dnevno so na mesto povprečno izstrelili tisoč granat – je bilo ustrahovanje civilistov, je poudaril.

Obleganje Sarajeva so sile bosanskih Srbov uporabljale kot sredstvo pritiska na oblasti v Sarajevu, da pristanejo na pogovore pod njihovimi pogoji, hkrati pa so raven nasilja in omejitev po potrebi uravnavali "kot ventil", je dejal.

Mladića je opisal kot samozavestnega in bojevitega, poudaril pa, da je imel popoln nadzor nad vojsko in svojimi podrejenimi. Harland, ki je pričal tudi na sojenih sedaj že pokojnemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću in političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću, je pričanje nadaljeval danes. "Nikoli nismo dvomili, da je tisti, ki ima v rokah poveljevanje", tudi ko je šlo za manjše dogodke na terenu, je dejal danes.

Dejal je tudi, da je bilo mestoma čutiti napetosti med političnimi strukturami pod vodstvom Karadžića in Mladićevimi vojaškimi strukturami.

Sicer pa je povedal še, da so tudi ostrostrelci vojske BiH streljali na modre čelade in civiliste v Sarajevu ter da Unprofor z dvema preiskavama pozimi leta 1994 ni mogel ugotoviti, kdo je bil kriv za smrt civilistov na tržnici Markale. V eksploziji iz minometa izstreljene granate je bilo na Markalah ubitih 66, ranjenih pa več kot 140 Sarajevčanov.

"Čim huje, tem bolje"

Med navzkrižnim zaslišanjem je Harland dodal, da so bili tudi med bošnjaškimi predstavniki v Sarajevu takšni, ki so zastopali stališče "čim huje, tem bolje", saj so bili prepričani, da bo to sprožilo vojaško posredovanje Zahoda proti Srbom.

V odgovoru na vprašanje obrambe je Harland povedal tudi, da je bošnjaška vlada leta 1993 preprečila evakuacijo civilistov iz Srebrenice, ki jo je takrat predlagal Unprofor. Kot je pojasnil po poročanju Tanjuga, v arhivih Unproforja obstaja dokument o tem. Tudi takratni predsednik BiH Alija Izetbegović mu je po njegovih besedah potrdil, da so to pobudo preprečili.

Prav tako je Harland potrdil trditve obrambe, da so tudi Bošnjaki in Hrvati želeli zavzeti čim več ozemlja tako kot Srbi, da pa so ozemlje vračali samo slednji. Dodal je, da je tudi bošnjaška stran pogosto kršila dosežene sporazume, in potrdil, da temu navkljub mednarodna skupnost vojski BiH nikoli ni zagrozila z zračnimi napadi Nata.

Je pa ob tem v odgovoru na vprašanje obrambe, ki ga bo zaslišala tudi v četrtek, zanikal, da je bil Unprofor "neobjektiven" v korist Bošnjakov. Kot je ob tem ocenil, so bile nekatere vlade, kot je bila britanska ali francoska, "relativno sovražno" nastrojene do oblasti v Sarajevu.

Pričalo bo 148 prič

Mladića haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije po osebni in poveljniški odgovornosti v enajstih točkah obtožuje za vojne zločine, zločine proti človečnosti in genocid med vojno v BiH, tudi za genocid najmanj 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995, in obleganje Sarajeva.

Sojenje se je začelo 16. maja, nadaljevalo pa v ponedeljek s predstavitvijo dokazov s strani tožilstva in pričanjem prve priče.

V prihodnjih dveh tednih, do sodnih počitnic, bi morali pričati še izvedenec tožilstva za vojna vprašanja, britanski general Richard Dannat, častnik Joseph Kingori, ki je bil leta 1995 vojaški opazovalec ZN v Srebrenici, takratni pripadnik Unproforja v Srebrenici Eelco Koster ter medicinska sestra, ki je delala v tej bošnjaški enklavi, Christina Schmitz.

V dokaznem postopku bo tožilstvo predložilo izjave 413 prič, 148 pa naj bi jih pričalo v sodni dvorani. Tožilstvo ima za predstavitev dokazov na voljo 200 delovnih ur.