Na donatorski konferenci za Sirijo so zbrali devet milijard evrov

Sirski vlada in opozicija krivita druga drugo za začasno prekinitev mirovnih pogajanj. Odposlanec Združenih narodov Staffan de Mistura je sporočil, da se bodo pogajanja predvidoma nadaljevala 25. februarja. Kot je poudaril že tretji odposlanec ZN za Sirijo, gre le za "začasen premor" in ne za "konec ali propad pogovorov".

A opozicija HNC je poudarila, da se na pogajanja sploh ne bo vrnila, dokler se ne bodo izboljšali pogoji na tleh. Vladne sile so obtožili bombardiranja in stradanja ljudi. Vlada na drugi strani meni, da je opozicija kriva za prekinitev, obtožili so jo, da uboga ukaze Turčije in zalivskih držav.

Vpletla se je tudi Francija, ki je sirsko vlado in Rusijo, ki zračne napade izvaja s podporo Bašarja al Asada, obtožila torpediranja mirovnih pogajanj. Zunanji minister Laurent Fabius je dejal, da Moskva in Damask vidno ne želita pripomoči k pogajanjem. Tudi ZDA menijo, da je Rusija delno odgovorna za prekinitev pogajanj. Rusija je danes izrazila obžalovanje nad prekinitvijo pogajanj, upa pa na njihovo nadaljevanje.

Ameriški zunanji minister John Kerry in njegov ruski kolega Sergej Lavrov sta se danes slišala po telefonu in se strinjala, da so potrebni koraki, da bo prekinitev pogovorov "čim krajša", so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva. Kerry je medtem danes izjavil, da je Lavrova v pogovoru pozval, naj Rusija prekine zračne napade na sirske upornike.

Pogajanja v Ženevi so se začela minuli petek s prihodom delegacije sirske vlade. V soboto je v Ženevo prišla še delegacija krovnega opozicijskega zavezništva, Visokega pogajalskega odbora (HNC), ki pa je začetek pogovorov pogojevala z več zahtevami – dostopom humanitarne pomoči do obleganih sirskih mest, koncem bombardiranja civilistov in izpustitvijo več tisoč zapornikov.

Pomoč za Sirce

V Londonu pa je danes potekala konferenca za pomoč Sircem, na kateri so se udeleženci zavezali, da bodo za pomoč sirskemu prebivalstvu namenili več kot deset milijard ameriških dolarjev (devet milijard evrov), je sporočil britanski premier David Cameron.

Gre za največjo vsoto, ki so jo kdajkoli v enem dnevu zbrali v odgovor na humanitarno krizo, je dodal. Poudaril pa je, da današnji dosežek ne pomeni rešitve za sirsko krizo, saj je treba doseči politično tranzicijo. "Z današnjimi zavezami pa je naše sporočilo ljudem iz Sirije in v regiji jasno - stali vam bomo ob strani in vas podpirali, kolikor časa bo treba," je dejal.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je ob začetku konference pozval k več humanitarne pomoči, hkrati pa tudi v luči v sredo prekinjenih mirovnih pogajanj za Sirijo v Ženevi poudaril, da vojaške rešitve te krize ni. Poudaril je še, da se mora hitro končati vojaško obleganje sirskih mest. Trpeči ljudje nujno potrebujejo hrano. "Ne moremo več delovati kot doslej," je še pozval pred visokimi predstavniki okoli 70 držav, med katerimi je bil tudi premier Miro Cerar.

Cameron je napovedal, da bo Velika Britaniji nemirni Siriji in njenim sosedam namenila 1,6 milijarde evrov, ki se bodo predvidoma porabili do leta 2020. Ob odprtju konference pa je poudaril, da mora mednarodna skupnost vsem sirskim otrokom v domovini in v sosednjih državah omogočiti šolanje. Kot je dejal, je cilj konference to doseči do konca letošnjega leta. Sirci v begunskih taboriščih morajo biti deležni potrebne izobrazbe, da bodo lahko ob vrnitvi obnovili svojo državo, je pojasnil Cameron. Podobno kot Ban je dejal, da je dolgoročno rešitev v Siriji možna le s politično tranzicijo, ne glede na to, kako težavna bo. A finančna pomoč lahko že sedaj in v prihodnjih letih rešuje življenja, je dodal.

Za še bolj darežljivo od Velike Britanije se je izkazala v begunski krizi najbolj obremenjena Nemčija, ki bo v treh letih za trpeče v Siriji in sosednjih državah namenila 2,3 milijarde evrov pomoči, od tega 1,1 milijarde letos, je napovedala nemška kanclerka Angela Merkel. Ob tem je izrazila prepričanje, da je mogoče premike beguncev rešiti s tem, da se z vzroki bega spopademo na kraju samem. Konferenca v Londonu po njenem mnenju predstavlja pomemben gradnik za to. "Doseči želimo, da nikoli več ne bi prišlo do razmer, ko bi se zaloge živil za begunce tako močno skrčile," je povedala.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je izrazil upanje, da bo pomoč milijonom ljudem omogočila boljše življenje, medtem ko je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini poudarila, da bo trpljenje Sircev končala zgolj politična rešitev.

Norveška je obljubila 2,4 milijarde kron (253 milijonov evrov). Pri tem je vodja norveške diplomacije Borge Bende izpostavil, da ni njegova država še nikoli doslej namenila toliko denarja za tovrstno humanitarno krizo.

ZDA so napovedale dodatnih 890 milijonov dolarjev (794 milijonov evrov) pomoči. Kot je pojasnil ameriški državni sekretar Kerry, bodo 600 milijonov dolarjev namenili za nujno pomoč za begunce in oblegane, preostalih 290 milijonov dolarjev pa za financiranje izobraževanja begunskih otrok v Jordaniji in Libanonu. Spomnil je, da so ZDA za Sirce že namenile 4,5 milijarde dolarjev.

Naš premier Cerar je izpostavil, da je za to humanitarno katastrofo največjega pomena trajna politična rešitev, s katero se ne sme več odlašati. "Trdno smo prepričani, da nobene krize ni mogoče rešiti brez zagotovitve spoštovanja temeljnih človekovih pravic, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah," je poudaril. Slovenija bo po njegovih besedah tudi v prihodnjih letih nadaljevala s tovrstno podporo. V njegovem kabinetu so že pred konferenco napovedali, da bo Cerar v Londonu najavil donacijo Slovenije v višini 200.000 evrov. Od tega bo šlo 80.000 evrov Mednarodnemu odboru Rdečega križa za nujno humanitarno pomoč v Siriji - 40.000 evrov letos in enaka vsota v letu 2017. Preostanek bo šel za podporo aktivnostim ITF - Ustanove za krepitev človekove varnosti za pomoč sirskim beguncem, in sicer po 30.000 evrov letno od letos do leta 2019.

Cerar se je na konferenci tudi zavzel za politično rešitev sirske krize. Vse vpletene strani je pozval k podpori političnemu procesu, zagotovitvi humanitarnega dostopa in dosegi trajne prekinitve ognja. Poleg tega bi morali po njegovem mnenju vsi pomembni mednarodni akterji najti način za poenotenje prizadevanj za končanje te krize.

Sirske vladne sile slavijo po uspešni ofenzivi

Potem ko so sirske vladne sile v sredo prekinile zadnjo povezavo upornikov v mestu Alep na severu Sirije s Turčijo, so sirske vladne sile skupaj z zavezniškimi milicami danes slovesno vstopile v dve šiitski vasi, ki sta bili oblegani, Nubul in Zahra. Sirska državna agencija Sana je poročala o množični proslavi na ulicah obeh vasi.

Televizija libanonske milice Hezbolah je predvajala ekskluzivne posnetke sirskih vladnih sil in zavezniških borcev, kako vstopajo v Nubul in Zahro. Borci in tamkajšnji prebivalci so mahali s sirsko zastavo in rumeno zastavo Hezbolaha ter skandirali prorežimske slogane, med njimi tudi "Bog, Sirija, Bašar in nič drugega".

Državna televizija je sicer že v sredo poročala, da so vojska in zavezniške milice do vasi prišli ob podpori ruskih letalskih napadov. Gre za pomembno zmago za vladne sile, ki že tri leta skušajo obkoliti Alep, zadnje veliko sirsko mesto, ki je še bilo v rokah upornikov.

Sirski observatorij za človekove pravice, ki ima sedež v Veliki Britaniji in deluje na osnovi mreže aktivistov na prizadetih območjih, je sporočil, da je med vladno ofenzivo za osvoboditev omenjenih vasi umrlo najmanj 64 pripadnikov režima. Prav tako je bilo ubitih 100 upornikov. Observatorij je še sporočil, da je zaradi ofenzive pri Alepu z domov zbežalo skoraj 40.000 civilistov.

Množični beg se je začel v ponedeljek, ko so vladne sile začele z operacijo. Kot navaja AFP, so ljudje bežali v različne dele province Alep, vključno s kurdskim mestom Afrin, ki leži okoli 20 kilometrov severozahodno od območja, kjer se je odvijala ofenziva. Spet drugi so si zatočišče poiskali na zahodu, kjer so bili nekateri primorani spati na prostem. Tisoči so zbežali v severno mesto Azaz ali pa so spali na bližnjih poljih vzdolž meje s Turčijo, ki pa je trenutno zaprta, je pojasnil direktor observatorija Rami Abdel Rahman.