Mineva deset let od smrti prvega ruskega predsednika Borisa Jelcina

Boris Jelcin se je v zgodovino vpisal kot prvi predsednik Rusije. Na tem položaju je bil od 10. julija 1991 do 31. decembrom 1999. Nasledil ga je sedanji ruski predsednik Vladimir Putin. Jelcin, ki velja za očeta nove Rusije, je umrl pred natanko desetletjem, 23. aprila 2007.

Za številne Ruse Jelcin hkrati velja za grobarja sovjetske velesile. Pripisujejo mu tudi krivdo za gospodarski in politični kaos, ki je vladal v Rusiji v 90. letih minulega stoletja. Za druge hkrati velja z politika, ki je Rusiji zagotovil najsvobodnejša leta v vsej njeni zgodovini.

"Jelcinove diktature ni in je tudi ne bo. Dovolil tudi ne bom drugih diktatur," je leta 1989 izjavil Jelcin, ki je umrl zaradi zastoja srca v starosti 77 let.

Jelcin je pred prevzemom položaja prvega predsednika Rusije veljal za tekmeca zadnjemu predsedniku Sovjetske zveze ter očetu perestrojke in glasnosti Mihailu Gorbačovu. Slednji je moral leta 1991 Kremelj prepustiti prav Jelcinu. Ta je sicer avgusta 1991 preprečil državni udar proti Gorbačovu. Pred moskovsko Belo hišo, ki je bila takrat sedež sovjetske vlade, je Jelcin, stoječ na tanku, pogumno pozival k uporu. Državni udar je spodletel, ni pa bilo več mogoče zaustaviti razpada takratne Sovjetske zveze.

Le dve leti kasneje, oktobra 1993, ko je Jelcin že sam sedel v moskovski Beli hiši, je v boju za oblast med predsednikom in parlamentom odredil obstreljevanje sedeža vrhovnega sovjeta. Umrlo je 123 ljudi, več kot 380 jih je bilo ranjenih. Na silvestrovo leta 1999 je nepričakovano odstopil in oblast predal do takrat širši javnosti neznanemu premierju Putinu, ki je bil marca 2000 nato izvoljen za predsednika države. Po odstopu se je Jelcin umaknil iz politike, vendar je kasneje nekajkrat le dal vedeti, da mu avtoritativna usmeritev njegovega naslednika ni pogodu.

Med senčne strani Jelcinove vladavine zgodovinarji uvrščajo tudi privatizacijo, ki je omogočila, da je državno premoženje prešlo v roke redkih novodobnih bogatašev, običajni državljani pa so obubožali. Prav s pomočjo oligarhov naj bi si Jelcin leta 1996 zagotovil drugi predsedniški mandat.

Leta 1994 je Jelcin tudi začel prvo vojno s Čečenijo, s katero je sicer kasneje sklenil mirovni sporazum. Njegov stil vladanja je bil kaotičen, pogosto je bil odsoten zaradi bolezni. Širile so se govorice, da je alkoholik. A kot navaja ruska zgodovinska spletna stran Ruskaja Semjorka, je bilo Jelcinovo glavno prizadevanje vzpostaviti močno in svobodno državo.