Prvi asteroid s premerom od 10 do 20 metrov, imenovan 2010 RX30, bo mimo Zemlje v oddaljenosti 248.000 kilometrov potoval danes ob 11.51 po našem času. Drugi, nekoliko manjši z imenom 2010 RF12, pa bo v oddaljenosti 79.000 kilometrov mimo Zemlje letel v četrtek ob 00.12 po našem času. Asteroida naj bi potovala bližje Zemlji, kot je ta oddaljena od Lune.

Pot, po kateri bosta letela asteroida. (Foto: NASA)

Po besedah profesorja na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani Tomaža Zwitterja asteroidi, zlasti tako majhni, pogosto letijo mimo Zemlje. ''Navadno tak dogodek zabeležimo vsakih nekaj tednov, v resnici pa jih je še precej več, saj se večina mimoletov tako majhnih teles izmuzne našim opazovanjem.'' Zato ni posebej pogosto, da v določeni noči zabeležimo kar dva taka pojava. ''Ker v tem primeru oba dogodka nista povezana, gre pač za igro naključij. To je nekaj takega, kot bi se igralec lota vprašal, kolikšna je verjetnost, da bosta na določen dan dva od njegovih stavnih listkov zadela manjši dobitek.''

Pojasnil je, da gre za manjša asteroida, premera osem in 15 metrov. ''Omembe vredna telesa imajo premer 100 metrov, zares nevarni pa so kilometrski asteroidi.'' Čeprav ni verjetnosti trka, tudi v nasprotnem primeru ne bi bilo panike. Telesi sta namreč tako majhni, da bi ob trku z Zemljo zelo verjetno razpadli. ''Na Zemljo bi najbrž padlo le nekaj deset ali sto manjših kosov. Tako ne bi povzročili omembe vrednega razdejanja, čeprav ni priporočljivo, da kak tak kos pade na vas.''

Seveda je verjetnost za to izjemno majhna, čeprav so manjši meteoriti v preteklosti že preluknjali prtljažnik avtomobila ali predrli strop lesene hiše. A večina mase tako majhnih teles razpade in zgori v atmosferi, preostali kosi pa večinoma padejo v svetovna morja. ''Lokalno razdejanje bi lahko povzročil šele padec desetkrat večjega in tisočkrat bolj masivnega asteroida. Globalne posledice pa bi imel šele padec kilometrskega telesa.''

Asteroidov, ki bosta vidna tudi z amaterskimi teleskopi zmerne moči, v Sloveniji zaradi slabega vremena žal ne bo moč opazovati. ''To noč bo po napovedih videti predvsem strele nočnih neviht,'' se je pošalil profesor Zwitter. Na vprašanje, ali bo opazoval pojav, je odgovoril, da mu za tovrstna opazovanja pogosto zmanjka časa, omenil pa je tudi slabo vreme. ''Vnaprej napovedani padci večjih teles so lahko zanimivi, saj poznamo tirnico telesa v Osončju. Tako lahko bolje lociramo izvor preostankov, ki jih odkrijemo po padcu. Tak je bil recimo padec meteorita 2008 TC3, ki je pred dvema letoma padel v Sudanu,'' je še dodal.

Nekaj velikih asteroidov je v preteklosti povzročilo pravo apokalipso, eden izmed njih naj bi bil kriv tudi za izumrtje dinozavrov. Nabolj pogosta posledica padlih asteroidov so kraterji. Preverite, kateri so največji kraterji na Zemlji, ki so jih povzročili asteroidi.