Avstrijsko namero, da na mejo z Italijo pošlje vojaško okrepitev, je za Kronen Zeitung razkril avstrijski obrambni minister Hans Peter Doskozil. Minister je dejal, da so na Tirolsko poslali štiri oklepna vozila Pandur, 750 vojakov pa je v pripravljenosti. Dejal je, da je vojaška prisotnost na obleganem gorskem prelazu na meji z Italijo neizbežna, če se dotok migrantov iz Sredozemlja v Italijo ne bo zmanjšal.
Italijanski zunanji minister je zaradi teh napovedi na zagovor poklical avstrijskega veleposlanika v Italiji Reneja Pollitzeja.
Avstrija ima sicer že od začetka migrantske krize poostren nadzor na meji z Madžarsko, kjer je pred dvema letoma potekala glavna migrantska pot.
Italija je pred kratkim opozorila, da je trenutni pritok migrantov v Italijo nevzdržen. Ta je veliko večji kot v istem obdobju lani. V prvi polovici leta je namreč preko Sredozemlja v Italijo prišlo okoli 85 tisoč migrantov in beguncev. Agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR) ugotavlja, da je to skoraj 20 odstotkov več kot v prvi polovici leta 2016. Italija je zato opozorila, da bi lahko zaprli svoja pristanišča in začeli zavračati ladje, ki na morju rešujejo migrante.
Tihotapci izkoriščajo nemire in kaos, ki vladajo v Libiji. Najkrajša pot od Libije do Italije pa je zgolj okoli 460 kilometrov.
Zakaj in kdo potuje preko Libije?
Agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR) v svoji raziskavi ugotavlja, da je približno polovica tistih, ki se zatečejo v Libijo iz drugih afriških držav, prepričana, da bo tam našla delo. Toda, njihove sanje se ob prihodu v državo hitro razblinijo in pristanejo na enem od čolnov, ki vsakodnevno plujejo proti Evropi. Bežijo pred življenjsko negotovostjo, nestabilnostjo in težkih ekonomskih razmer v svojih državah ter vse bolj pogostimi zlorabami.
Tuji državljani, ki prihajajo iz Libije, so iz različnih migrantskih tokov – prihajajo iz različnih ozadij in jih ženejo različne stvari. Nekateri bežijo pred vojno ali političnim preganjanjem, drugi so ekonomski ali okoljski migranti, spet tretji pa žrtve trgovine z belim blagom. Vsi skupaj pa končajo na isti poti, pogosto v rokah brezsrčnih tihotapcev in kriminalnih združb. Številni nikoli ne prispejo na kopno, letos jih je v morju izginilo že okoli 2500.
V zadnjih letih je število ljudi, ki se podajo na nevarno morsko pot iz Libije proti Evropi, naraslo. UNHCR ocenjuje, da se bo ta trend še nadaljeval. Spreminja pa se profil in nacionalnost ljudi, ki v Evropo pridejo iz Libije. Če so še pred leti prevladovali prebivalci sosednjih in vzhodnoafriških držav, pa v ZN opažajo vse več ljudi iz držav zahodne Afrike. Teh je zdaj že precej več kot polovica vseh migrantov, ki iz Libije prispejo v Italijo.
Raziskava ZN je pokazala še, da gre v večini primerov za mlade moške (okoli 80 odstotkov), povprečna starost je okoli 22 let in večina (72 odstotkov) potuje sama. Narašča tudi število otrok brez spremstva, ki potujejo sami. Prihajajo pretežno iz Eritreje, Gambije in Nigerije in predstavljajo okoli 14 odstotkov vseh prihodov v Evropo po centralni sredozemski poti.
Begunci in migranti, ki v Evropo pridejo preko Libije, so slabo izobraženi. Skoraj polovica ima malo ali nič formalne izobrazbe, le okoli 16 odstotkov pa ima poklicno ali višjo izobrazbo.
Združeni narodi so migrante, ki potujejo iz Libije, razvrstili v štiri glavne kategorije. V raziskavi so jih povprašali tudi o njihovih razlogih za pot.
Prebivalci sosednjih držav: Niger, Čad, Egipt in Tunizija
Večina je dejala, da so se na pot odpravili iz ekonomskih razlogov.
Prebivalci zahodne in osrednje Afrike: Nigerija, Gvineja, Slonokoščena obala, Gambija, Senegal, Gana, Mali, Kamerun
Ti migranti so priznali, da so svoje države zapustili iz ekonomskih razlogov. Nekaj jih je tudi žrtev trgovine z ljudmi, predvsem ženske iz Nigerije in Kameruna, nekateri pa bi potrebovali mednarodno zaščito.
Prebivalci vzhodne Afrike: Eritreja, Somalija, Etiopija in Sudan
Migranti so poročali o zelo različnih vzrokih, med drugim so domove zapustili zaradi političnega preganjanja, vojaških konfliktov, revščine ...
Prebivalci iz drugih regij: Sirija, Palestina, Irak, Bangladeš
Nekateri bežijo pred vojaškimi konflikti, medtem ko drugi želijo priložnost za boljše življenje.
SDS zaradi povečanega migrantskega toka za nadzor na meji z Italijo
Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila predlog priporočila v zvezi z migrantsko krizo in vzpostavitvijo nadzora na meji z Italijo. Predlagajo, naj državni zbor vladi priporoči, da "takoj pripravi vse potrebno za vzpostavitev nadzora na meji z Italijo in okrepi aktivnosti za preprečitev velikega povečanja prihoda ilegalnih migrantov".
Opozorili so tudi na poročanje avstrijskih medijev o povečanem migracijskem toku in napovedanem nadzoru na meji z Italijo. Zato menijo, da bi se morala pripraviti tudi Slovenija. Po njihovih ocenah gre za "temeljno varnostno vprašanje, ki terja takojšnje ukrepanje", saj da gre pri tem predvsem za temeljna vprašanja obstoja in razvoja naše države.
Pričakujejo, da se bo razprava o varnostnih vprašanjih povečanega migracijskega toka opravila čim prej.
Evropska komisija z akcijskim načrtom za zmanjšanje migrantskega pritiska na Italijo
Evropska komisija je v zvezi z osrednjo sredozemsko begunsko potjo danes predlagala akcijski načrt za podporo Italiji, zmanjšanje pritiska in povečanje solidarnosti. Gre za vrsto takojšnjih ukrepov, o katerih bodo v četrtek v Tallinnu razpravljali pravosodni in notranji ministri EU.
Ker so razmere na osrednji sredozemski poti vedno bolj pereče, je komisija predlagala vrsto takojšnjih ukrepov, ki jih lahko sprejmejo države članice EU, komisija in agencije EU ter Italija.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je ob tem dejal, da so izredne razmere v Sredozemlju realnost, ki ni niti nova niti prehodnega značaja. "V zadnjih dveh letih in pol smo naredili ogromen korak na poti do resnične evropske migracijske politike, vendar pereče razmere zdaj od nas zahtevajo, da močno pospešimo naše skupno delo in Italije ne prepustimo same sebi. Svoja prizadevanja moramo osredotočiti na solidarnost, tj. solidarnost s tistimi, ki bežijo pred vojno in preganjanjem, ter z državami članicami, ki so najbolj obremenjene," je dejal Juncker.
Pomoč libijskim organom za zajezitev pritoka migrantov
Med ukrepi, ki jih predlaga komisija, je povečanje zmogljivosti libijskih organov s projektom, vrednim 46 milijonov evrov, ki ga je pripravila skupaj z Italijo. Prav tako bo komisija podprla vzpostavitev popolnoma operativnega centra za usklajevanje reševanja na morju v Libiji.
Napovedala je tudi povečanje financiranja za upravljanje migracij v Italiji z dodatnimi 35 milijoni, ki se bodo lahko uporabili takoj. Prav tako je pripravljen nabor evropske mejne in obalne straže za hitri odziv, ki ga sestavlja več kot 500 strokovnjakov za vračanje.
Poleg tega bo komisija že danes začela in financirala novo sprejemanje zavez za preselitev, zlasti iz Libije, Egipta, Nigra, Etiopije in Sudana. Sodelovala bo z Libijo, da okrepi nadzor na južni meji, pa tudi z Nigrom in Malijem, da se preprečijo gibanja proti Libiji.
Države članice pa bi po mnenju Evropske komisije morale v veliko večji meri prispevati v Skrbniški sklad EU-Afrika, pospešiti premestitve iz Italije, skupaj z Evropskim parlamentom pospešiti razprave o reformi dublinskega sistema za dodeljevanje prošenj za azil v EU ter mobilizirati svoje zmogljivosti za vračanje migrantov brez urejenega statusa iz Italije.
Italiji pa je Evropska komisija naložila, naj sestavi kodeks ravnanja za nevladne organizacije, ki izvajajo dejavnosti iskanja in reševanja v Sredozemlju, ter izpolni svoje zaveze glede premestitev. Poveča naj tudi sprejemne zmogljivosti ter pospeši postopke vračanja, Italiji še nalaga Evropska komisija.
Omenjeni predlagani ukrepi bodo podlaga za razprave o takojšnji podpori Italiji, ki bo potekala na neformalnem zasedanju sveta za pravosodje in notranje zadeve v četrtek v Estoniji.
