Danes so se Hrvati v Pliberku poklonili žrtvam povojnih pobojev iz leta 1945. Zbralo se jih je približno osem tisoč, prvič pa se te prireditve ni udeležil noben predstavnik države, prav tako pa prvič ni bil pokrovitelj tega dogodka hrvaški parlament. Tako sta pokroviteljstvo letos prevzeli Osiješko-Baranjska županija in Zahodno-hercegovška županija iz BiH.
Prišli pa so predstavniki stranke HDSSB na čelu s predsednikom Vladimirjem Šišljagićem, sicer županom Osijeka. Zanj je bilo rezervirano mesto, ki je bilo v preteklih letih rezervirano za predstavnike države.
Prišli so tudi predstavniki največje opozicijske stranke HDZ, a njene predsednice Jadranke Kosor ni bilo. V imenu stranke HSLS je prišel Darinko Kosor, stranko HSP pa sta med drugim zastopala Ante Starčević in Danijel Srb. Sveto mašo je daroval šibeniški škof Ante Ivas, nato pa so pri tamkajšnjem spomeniku polagali vence.
Ivas je med mašo dejal, da se hrvaški narod dobro zaveda, kaj se je zgodilo pred 67 leti in dodal, da je Pliberško polje svojevrsten simbol križevega pota hrvaškega naroda. Poudaril je tudi, da si ne želi, da bi Pliberk postalo mesto sovraštva proti komerkoli. Posebej je omenil tudi žrtve iz Jasenovca in dodal, da ne smejo v pozabo tudi pliberške žrtve.
Leta 1945 so se ob koncu druge svetovne vojne vojska in civilisti skušali predati zaveznikom. Pred Pliberkom jih je ustavila britanska vojska in jih izročila partizanom. Ti so del ujetnikov tam pobili, ostale pa so prisilili, da so v naslednjih mesecih hodili po vsej nekdanji Jugoslaviji. Natančno število žrtev je še vedno neznanka, mnogi pa govorijo, da naj bi jih bilo več deset tisoč.
Na Pliberškem polju se niso zbrali izbrani, temveč izobčeni
Se je pa danes na omenjeno prireditev zelo ostro odzval nekdanji hrvaški predsednik Stjepan Mesić. "Manifestacija na Pliberškem polju je neposredni udarec za zgodovino, je žalitev za zdrav razum, hkrati pa tudi odprt in skrajno grob izziv hrvaški legalni oblasti, ki bo, vsaj upam, znala odgovoriti na primeren način," je zapisal v izjavi za javnost.
Dodal je, da so bili govori polni sovraštva, kot se jih spominjamo iz začetka preteklega stoletja. "Shod na Pliberškem polju je bil v resnici čaščenje t.i. Neodvisne države Hrvaške (NDH) in njeno rehabilitiranje kot izražanja dolgoletnih teženj hrvaškega naroda ... Besede, kot so ustaštvo, fašizem in nacizem, so bile očitno prepovedane, vendar pa so imeli vsi govorci, vključno s predstavnikoma katoliške cerkve in islamske verske skupnosti, polna usta komunizma in komunistične nevarnosti," je jezno zapisal.
Po Mesićevih besedah so zmago leta 1945 označevali za tako imenovano, legalno obsojene za dokazane vojne zločine v času osamosvojitvene vojne pa so razglašali za nedolžno obsojene heroje, s čimer so neposredno negirali legitimnost in legalnost hrvaških sodišč in tudi haaškega sodišča. "Kot nekdanji predsednik Republike Hrvaške in častni predsednik Zveze antifašističnih borcev in antifašistov menim, da je moja dolžnost, da opozorim na to, hkrati pa se zavedam dejstva, da so sporočila iz Pliberka neposredni udarec hrvaški ustavi in z ustavo vzpostavljenemu gibanju ter da resno pod vprašanje postavijo pripadnost Hrvaške krogu civiliziranih, demokratičnih držav, ki slonijo na temeljih antifašizma kot politične ali univerzalne ljudske opredelitve," je dodal.
Prepričan je, da se v Pliberku niso zbrali izbrani, kot je dejal eden izmed govorcev, temveč izobčeni, vključno s predstavniki lokalnih oblasti in nekaterih političnih strank, ki imajo svoje predstavnike v saborju. "Vsi tisti, ki so sami sebe izobčili od dejstev, od stvarnosti, v kateri živimo, hkrati pa tudi od evropske prihodnosti, ki za Hrvaško nima alternative," je zaključil.
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.