Države bi morale biti v begunski krizi solidarne, bremena pa bi morale porazdeliti pravično, so danes ob koncu konference o Zahodnem Balkanu na Dunaju poudarili nemška kanclerka Angela Merkel, njen avstrijski kolega Werner Faymann in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini.
Merklova je izpostavila nujnost čim prejšnjega dogovora o pravični kvoti za sprejem beguncev. Ob najnovejši tragediji, ko so v Avstriji v tovornjaku na avtocesti našli več deset trupel migrantov, je povedala, da je begunsko krizo treba reševati v duhu solidarnosti, tako kot vse dosedanje od finančne naprej. "Ne eden proti drugemu temveč skupaj v duhu tega, kaj lahko storimo in pravično porazdelimo bremena," je poudarila.
Faymann, ki je skupaj z Merklovo organiziral konferenco, se je s tem strinjal in dodal, da moramo v duhu sodelovanja poskrbeti, da "države ne bodo delovale vsaka zase in da kriminalci ne bodo močnejši kot mi v boju proti kriminalu".
Nemška kanclerka je ob tem omenila tudi problem velikega števila prosilcev za azil z Zahodnega Balkana, s katerim se v zadnjem času sooča Nemčija. "Danes smo se strinjali, da so države, ki se že približujejo EU, že varne in ni podlage za prošnje za azil. To pomeni, da bomo prosilce za azil iz teh držav najverjetneje poslali domov in poskrbeli za tiste, ki nimajo varnosti doma," je dejala Merklova.
"Balkan je del Evrope in vprašanja, s katerimi se sooča, so evropska vprašanja. To velja tudi za begunsko krizo. Odgovornost moramo deliti in pokazati solidarnost," pa je dejala Mogherinijeva in spomnila, da nekatere države na Zahodnem Balkanu tako kot EU nosijo veliko breme migrantske krize. "Od medsebojnega obtoževanja moramo preiti k resničnemu sodelovanju," je poudarila. Glede pripomb Merklove v zvezi s prosilci za azil z Zahodnega Balkana pa je Mogherinijeva napovedala, da bo v kratkem predložila seznam t.i. varnih držav, ki naj bi veljal za vse članice unije.
Vodja avstrijske diplomacije Sebastian Kurz je kot pomembno izpostavil, da pozornost usmerimo tudi na t. i. balkansko pot, po kateri v Evropo prihajajo begunci, potem ko smo bili doslej večinoma pozorni na sredozemsko pot. Po njegovih besedah potrebujemo skupen evropski odgovor na to krizo, sicer bo vse več držav skušalo krizo rešiti po svoje, kot že delata Madžarska in Danska. A to ne bo delovalo. "Samo z evropskim odgovorom bomo lahko rešili to skupno krizo," je poudaril. Predlagal je, da bi za begunce poskrbeli že v izvornih državah in vzpostavili zaščitna območja.
Z njim se je strinjal nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. Ob tem je poudaril, da morajo članice EU izpolniti domačo nalogo in zaščititi tiste, ki so na begu ter jim ponuditi humanitarno pomoč. Ponovil je tudi nujnost evropske solidarnosti z najbolj obremenjenimi članicami ter se zavzel za pravično porazdelitev migrantov, brez katere se bo zmanjšala tudi gostoljubnost v državah, ki jih zdaj sprejmejo največ.
"Uspelo nam bo le, če bomo mislili in delovali evropsko" in če bo vseh 28 držav članic unije sodelovalo, je poudaril tudi evropski komisar za širitev in sosedsko politiko Johannes Hahn. Ob tem je spomnil, da v evropski soseščini živi 25 milijonov beguncev, med njimi Sirci, Palestinci, Ukrajinci in migranti s Severnega Kavkaza.
"Gre za selitev narodov," je bil oster srbski zunanji minister Ivica Dačić, ki je poudaril, da je Srbija tako kot Makedonija tranzitna država, a nosi veliko breme. "K nam prihajajo migranti iz EU in odhajajo v EU," je dejal in vprašal, kako bo unija rešila to vprašanje. "Ker v EU nimate ustrezne strategije, plačujemo mi," je bil kritičen, ob tem pa je menil, da bo za oktober napovedana konferenca o migrantski krizi organizirana prepozno. Po Dačićevih besedah v Srbijo in Makedonijo vsak dan pride okoli 2000 beguncev, za katere se trudijo kar najbolje poskrbeti. "A v Srbiji je že 44.000 beguncev iz prejšnjih vojn in 220.000 notranje razseljenih s Kosova". "Torej imamo več begunskih kriz in ne moremo se ukvarjati le z njimi, to bi bilo nepravično do naših ljudi," je še poudaril.
Na poseben položaj Makedonije v begunski krizi kot nečlanice unije, v katero prihajajo begunci iz EU, je opozoril tudi vodja makedonske diplomacije Nikola Poposki. Dejal je, da je v minulih dneh v državo prišlo do 4000 beguncev dnevno, kar je za Makedonijo velika obremenitev, visoki komisariat ZN za begunce pa napoveduje, da jih bo v prihodnje prišlo do 3000 na dan. "Nihče naj nima iluzije, da se bo to rešilo, razen če se v Evropi dogovorimo," je poudaril in dodal, da je treba ukrepati zdaj.
Slovenska pomoč že na poti na Lezbos, letalo odleti jutri
Sicer pa tisti, ki bi radi pomagali beguncem, ki vsak dan množično prihajajo na grški otok Lezbos in v Srbijo, lahko to še vedno storite s pomočjo humanitarnih organizacij. Jure Poglajen in David Zorko, ki pomagata na Lezbosu in sta organizirala akcijo zbiranja pomoči skupaj s humanitarnim društvom Adra Slovenija, sta zadovoljna z odzivom ljudi. V samo enem dnevu se je namreč zbralo toliko pomoči, da so že skoraj napolnili letalo, ki bo jutri odletelo na Lezbos.
"Iskreno povedano nas velik odziv javnosti ni tako zelo presenetil – Slovenci smo namreč znani po svoji darežljivosti in vedno radi pomagamo. Znova se je pokazala tudi moč spletnih socialnih omrežij, saj se informacije o zbirnih mestih, ljudeh, ki so pripravljeni prevzeti pakete pomoči na poti v službo ali iz nje, začasnih zbirnih mestih in podobnem širijo kot požar. Kot vedno pa največ pomoči pride iz rok tistih, ki še sami nimajo dovolj, ljudi z nizkimi osebnimi dohodki," je pojasnila predsednica Humanitarnega društva ADRA Slovenija Maja Ahac.
Trenutno na zbirnih mestih po Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Hrastnik, Trbovlje, Zasavje, Zagorje, Škofja Loka, Postojna in Brežice) še vedno zbirajo predvsem športne čevlje, spalne vreče, šotore, spalne podlage, pokrivala za zaščito pred soncem, električne podaljške in razdelilce, polnilce za različne mobilne telefone, oblačila za dojenčke in otroke vseh starosti, plenice, damske vložke zobne ščetke in zobne paste ter sanitetni material. V Adri poudarjajo, da nikakor ne zbirajo hrane, vode in ostalih stvari, ki niso na seznamu, saj so omejeni s pravili prevažanja tovora na letalih. V tovoru prav tako ne sme biti nobenih nevarnih stvari, kot so spreji, magneti, jedke snovi, radioaktivne snovi, vnetljive snovi in baterije.
Danes se je proti Lezbosu že odpeljal del slovenske pomoči. "Uspelo nam je! SLOVENSKA POMOČ ŽE NA POTI NA LEZBOS! Čestitke vsem podpornikom, prostovoljcem, donatorjem, sodelujočim organizacijam," so na Facebooku zapisali v omenjenem društvu. S Slovenskimi železnicami pa so se uspeli dogovoriti za prevoz donirane pomoči za begunce v Srbiji prihodnji teden.
Uspelo nam je! SLOVENSKA POMOČ ŽE NA POTI NA LEZBOS! Čestitke vsem podpornikom, prostovoljcem, donatorjem, sodelujočim organizacijam. :)
Posted by ADRA Slovenija on Thursday, August 27, 2015
Potrebujejo tudi prostovoljce za pomoč pri pakiranju
Humanitarno društvo ADRA Slovenija potrebuje tudi prostovoljce za pomoč pri pakiranju in razvrščanju zbrane pomoči v Ljubljani, kartonaste škatle, evro palete in folijo za ovijanje. Pri prevozu jim bo pomagala tudi Slovenska vojska, ki bo zbrano pomoč brezplačno prepeljala na brniško letališče. Adria Airways in letališče Brnik in letališče na Lezbosu pa so zagotovili brezplačen prevoz preko petkovega čarterskega leta, ko Adria zadnjič leti po turiste na otok Lezbos.
Pomoč, ki jo iz različnih razlogov ne bi mogli naložiti na letalo (npr. "prepovedano" blago za letalski prevoz ali donacije, ki bodo na zbirna mesta prispela po odpremi tovora), bo Humanitarno društvo ADRA Slovenija poslala beguncem Srbijo, kjer izvaja aktivnosti skupaj s ADRA Srbija. V Beogradu so v ponedeljek odprli Info center za azil, v katerem begunci v svojem jeziku ali jeziku, ki ga razumejo, lahko pridobijo potrebne informacije, pravno in socialno svetovanje in humanitarno pomoč. Organizacija zato išče tudi prevoznike (voznike in tovornjake/vlačilce), ki bi pomagali pri prevozu pomoči v Beograd.
Pomoč zbirata tudi Karitas in Ejga
Tudi Slovenska karitas vabi k zbiranju sredstev za pomoč beguncem in migrantom. Svoj dar lahko prispevate na:
Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana
SI56 0214 0001 5556 761
Namen: Pomoč beguncem
Sklic: 00 628
Uporabno materialno pomoč pa zbirajo na naslednjih lokacijah škofijskih Karitas:
- Humanitarno skladišče Nadškofijske karitas Maribor, Ljubljanska 23, 2000 Maribor,
- Humanitarno skladišče Škofijske Karitas Celje, Vrbje 82, 3310 Žalec.
Obe skladišči sta odprti vsak delovnik med 7. in 15. uro. Izven delovnega časa bosta oba zbirna centra imela možnost oddaje pomoči v namenskih zabojnikih. Zbirajo odeje, spalne vreče in ležalne podloge, otroške plenice, higienske robčke, damske vložke, milo, zobno pasto in ščetke, pitno vodo - izključno plastenke, mesne konzerve, ki ne potrebujejo hlajenja in toplotne obdelave: piščančja pašteta, ribe, puranji mesni narezek, prepečenec, zapakirano suho sadje, topla oblačila, trenerke in spodnje perilo ter športne čevlje.
Pomoč za begunce pa še vedno zbirajo tudi na Jesenicah, v društvu Ejga – za lepše Jesenice. Vlažilne in suhe robčke, zobne paste, zobne krtačke, britvice, mila, damske vložke, plenice za otroke, vlažilne robčke za otroke, kozmetika za otroke, brezmesne konzerve, testenine, riž, polento, pšenični zdrob, krekerje, prepečence, toast, spodnje perilo, nogavice, dolge hlače, puloverje, kratke majice, jakne, obutev, plastični pribor in kozarce lahko pripeljete v zbirno mesto Hiša sreče (Cesta Maršala Tita 63, Jesenice).
