Grki od svoje vlade zahtevajo, da sprejme dogovor. Varufakis svari, da je grška nesreča nevarno blizu

Finančni ministri držav v območju evra so danes v zelo napetem ozračju razpravljali o Grčiji. Po večurnem sestanku niso dosegli dogovora, a je tega še vedno mogoče doseči in podaljšati ta program. A na potezi je Grčija, je poudaril šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.

Evroskupina obžaluje pomanjkanje napredka in Grčiji posreduje odločno sporočilo, naj resno sodeluje v pogajanjih. Dogovora trenutno ni na vidiku, je še ocenil Dijsselbloem.

Varufakis: Nekateri niso dojeli, da smo predstavili predlog

Grški finančni minister Janis Varufakis je medtem povedal, da se je predsednik evroskupine na žalost osredotočil le na grško odgovornost in ne na odgovornost vseh strani. Vsi politiki so odgovorni, da najdejo rešitev, je dejal. Posvaril je tudi, da je grška nesreča "nevarno blizu".

"Povedal sem, da smo nevarno blizu smo stanju duha, ki sprejema nesrečo, kolegom sem dejal, naj ne pristanejo na takšno razmišljanje", je Varufakis povedal med več kot enourno novinarsko konferenco, na kateri se je trlo novinarjev.

Grški minister je prepričan, da je še mogoče doseči dober dogovor, ki mora po njegovih besedah zagotoviti dve vrsti zaupanja, nujni za končanje grške drame: zaupanje grških partnerjev in zaupanje ljudi v Grčiji.

Dodal je, da grška ekonomija potrebuje globoke reforme in da so te danes predstavili. Grška stran je po njegovem mnenju poslala močno sporočilo, podkrepila ga je s popolnimi predlogi, ki bi, če bi bili sprejeti, končali grško dramo. "Kolegom sem predstavil radikalen in celovit predlog, ki lahko, če bo sprejet, takoj in enkrat za vselej konča grško krizo," je povedal. Dejstvo, da nekateri niso dojeli, da so predstavili predlog, po njegovih besedah kaže, da ima EU težavo z dialogom in preglednostjo.

Ta predlog po njegovih besedah vključuje samodejno zavoro za primanjkljaj in premestitev 27 milijard evrov grškega dolga iz Evropske centralne banke v evropski reševalni mehanizem ESM, torej iz ene institucije trojke v drugo.

Predlog Evropske komisije, naj poskuša Grčija prihraniti pri obrambnih izdatkih, je Varufakis komentiral z besedami, da institucije zagotovo ne bi bile zadovoljne, če bi ukinili grško vojsko.

O uvedbi nadzora kapitalskih tokov zaradi naglega odtekanja denarja z računov v grških bankah zaradi negotovosti in iz bojazni ljudi pred tem, kaj bo prinesla prihodnost, pa je dejal, da bi bil to poraz in antiteza monetarne unije.

Povedal je, da sta obe strani zelo blizu, kar se tiče finančnih pogledov. Sicer ni več veliko časa, a ga je dovolj, da dosežejo za obe strani ugoden dogovor. Dodal je, da ne želi ugibati, kaj se bo zgodilo, če Evropa ne sprejme obojsetransko ugodnih rešitev.

"Naša odgovornost kot Evropejci je, da se ne pogovarjamo o porazu", je komentiral vprašanje o možnem izstopu Grčije iz evroobmočja (grexitu).

Evroskupina še vedno želi doseči dogovor

Evrske partnerice od Grčije v prihodnjih dneh po besedah šefa evroskupine pričakujejo dodatne predloge v sklopu izjave evroskupine z 20. februarja. Dijsselbloem je ob tem znova poudaril, da mora biti dogovor verodostojen, tako za Grčijo kot za celotno območje evra.

Najbolj zaželen in osrednji scenarij je po besedah šefa evroskupine še vedno doseči dogovor in obdržati Grčijo v območju evra. A če to ne bo mogoče, so pripravljeni tudi na druge scenarije, je dodal. Njegovo sporočilo Grkom je: politiki morajo biti pripravljeni ljudem povedati resnico - lahke poti ni.

O odtekanju denarja, ki iz grških bank dre hitreje, kot priteka nujna likvidnostna pomoč ECB, je Dijsselbloem dejal, da je to seveda zaskrbljujoče in znamenje velike zaskrbljenosti ljudi o svoji prihodnosti. "Ključna beseda je zaupanje," je poudaril.

Tudi evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici poudarja, da je na potezi Grčija, ter državo poziva, naj se zresni in vrne k pogajanjem za razumni kompromis, saj bodo sicer posledice katastrofalne.

Vsi smo si pripravljeni dan in noč prizadevati za ta dogovor, ki je še vedno mogoč, je še zatrdil Moscovici ter poudaril, da je v interesu vseh, da se ohranita integriteta in ireverzibilnost evra.

Podobno je sporočilo vodje Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde: "Čakamo." Čakajo na oprijemljive in verodostojne predloge, je poudarila.

IMF posoja denar 188 držav ter je odgovorna do teh držav, tako najrevnejših kot najbogatejših, je še izpostavila Lagardova.

Pri tem po njenih besedah deluje na podlagi štirih načel: vzdržnost dolga, uresničevanje ukrepov, financiranje programa in prožnost. Več je prožnosti, manj je denarja, vselej gre za načelo dati-vzeti, je dodala.

Lagardova tako od Grčije pričakuje, da bo prihodnje dni izkoristila za oprijemljive in verodostojne ukrepe, ter izpostavlja, da je tudi ekipa IMF na voljo dan in noč, a dialog je po njenih besedah mogoč le z odraslimi.

Evroskupina se je pripravljena ponovno sestati kadar koli, je po Twitterju sporočil podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro in socialni dialog.

Predsednik Evropskega sveta in vrha območja evra Donald Tusk pa je med novinarsko konferenco po koncu evroskupine v Luksemburgu za ponedeljek sklical izredni vrh območja evra.

Na vprašanje, ali bo to vrh preloma - vzemi ali pusti, vse ali nič, je Dijsselbloem odgovoril, da je to nemogoče reči. Tuskova odločitev je po njegovih besedah jasno znamenje, da želi v iskanje dogovora vplesti voditelje in jih obvestiti o dogajanju.

Nujnost, o kateri govori Tusk ob sklicu vrha, je Dijsselbloem komentiral z besedami: "Seveda je nujno ... Tudi danes smo pogosto uporabili besedo nujno."

V Atenah državljani zahtevajo od vlade, da sprejme dogovor

Med tem pa so v Atenah potekali protesti. Grki so od svoje vlade zahtevali, da sklene dogovor s posojilodajalci in tako zagotovi grško prihodnost v evroobmočju.

Pogajalske strani na svojih bregovih

Že pred sestankom so vsi finančni ministri ocenjevali, da so možnosti za odločitve danes majhne, saj so pogajalske strani še naprej trdno vsaka na svojem bregu, še naprej bolj kot rešitve med eno in drugo stranjo padajo precej ostre besede.

Predsednik evropske komisije Jean Claude Juncker je grško vlado okrcal, da laže in zavaja domačo javnost: "Govorijo jih o pogojih, o katerih nismo nikoli govorili."

Juncker se je s tem odzval na izjave Aleksisa Ciprasa, da posojilodajalci od Grčije zahtevajo višjo obdavčitev elektrike in zdravil ter nižje pokojnine.

"Grški premier zelo dobro ve, da jasno nasprotujem višji obdavčitvi elektrike in zdravil, to bi bila huda napaka," je zagotovil Juncker in dejal, da bi bila pogajanja veliko lažja, če bi grška vlada svojim ljudem povedala, kaj posojilodajalci v resnici predlagajo.

Cipras je medtem dejal, da želita EU in Mednarodni denarni sklad Grke ponižati, IMF pa naj bi po njegovem nosil še kazensko odgovornost za grško krizo.

Nemški politik Michael Grosse-Broemer je dejal, da je grška vlada "v stanju zanikanja", in da dvomi, da grška vlada sploh resno namerava reševati državo.

Ideja o nižanju pokojnin pa se menda ne nanaša na generalno nižanje pokojnin, ampak bi se naj lotili zmanjševanja predčasno upokojenih. Medtem ko je zakonsko določena upokojitvena starost v Grčiji 67 let, se lahko Grki predčasno upokojujejo že pri 58 letih, kar večina tudi izkoristi. Medtem ko je v starostnem obdobju od 55 do 59 let zaposlenih 65-odstotkov ljudi, jih je v starostni dobi od 60-64 let le še 18 odstotkov.

Nemška kanclerka Angela Merkel je pred sestankom ocenila, da je dogovor med Grčijo in kreditojemalci – pogoditi se morajo o 1,6 milijardah evrov poplačila IMF – še vedno mogoč. Medtem se več držav že pospešeno pripravlja na odhod Grčije iz evroobmočja, uradno pa so na mizi trije scenariji. Po prvem Grčija bankrotira in kontrolirano izstopi iz območja evra, po drugem pride do dogovora, ki vključuje odlog plačila in obstanek Grčije v evroobmočju, po tretjem pa obe strani stopita korak nazaj, čeprav ne dosežeta dogovora se trenutna situacija pogajanj še nekaj časa nadaljuje.

Obstoj evra ni odvisen (le) od Grčije

Predsednik nemške centralne banke Jens Weidmann je komentiral, kaj bi se zgodilo po najslabšem možnem grškem scenariju v območju evra. "Nadaljnji obstoj evra ni vezan na razvoj v Grčiji," je dejal v pogovoru, danes objavljenem v več evropskih časnikih.

Čeprav Weidmann pravi, da evro ne bo padel, če Grčija zapusti območje skupne evropske valute, se zaveda možnih negativnih učinkov. "Ne moremo izključiti nekaterih učinkov okužbe, saj bi se karakter monetarne unije z 'grexitom' spremenil."

"Značaj denarne unije bi se spremenil tudi, če posamezne države ne izpolnijo svojih dolžnosti za stabilno valuto in monetarno unijo spremenijo v transferno unijo, za katero njihovi državljani niso nikoli glasovali. To ima tudi učinek okužbe in negativnih posledic tega ne bi smeli podcenjevati," je znano nemško stališče ponovil Weidmann.

Lagardova pravi, da ne bo milosti

Vodja Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde pa je Grčijo posvarila, da pri obravnavi njene finančne obveznosti v vrednosti 1,6 milijarde evrov, ki jo mora izpolnili konec meseca, ne bo milosti. IMF bo neplačilo obveznosti po njenih besedah obravnaval kot plačilno nesposobnost.

"Nobenega obdobja milosti ne bo ... Nobenega odloga za mesec ali dva," je dejala Lagardova."Upam, da se to ne bo zgodilo, resnično upam," je dodala. Tudi ona je izpostavila, da upniki od Grčije ne pričakujejo rezanja majhnih pokojnin, ampak vzdržen program financiranja pokojnin.

"Razlike med stranema niso tako velike, to idejo je treba zlomiti"

Večina ministrov je vztrajala, da je za zdaj načrt doseči dogovor z Grčijo, finski in irski finančni minister pa sta omenjala tudi načrt B.

"Številni se zavedajo, da bi bil slab dogovor slabši od nobenega dogovora," je dejal irski finančni minister Michael Noonan in prav tako omenil načrt B. Irska ga po njegovih besedah pripravlja, pri čemer je prosila tudi za nasvet Evropsko centralno banko.

Francoski finančni minister Michel Sapin pa je ocenil, da razlike niso tako zelo velike, in izpostavil, da je treba zlomiti idejo, da obstajajo med eno in drugo stranjo ogromne razlike. Razlike so po njegovi oceni premostljive in rešitev v prihodnjih dneh mogoča.

Spet je bil slikovit slovaški finančni minister Peter Kažimir, ki je februarja sestanek evroskupine opisal s "krvavim večerom", ki se bo nadaljeval s "krvavim ponedeljkom". Danes je o možnostih za dogovor dejal: "Sem katolik, verjamem v čudeže."

Sicer pa je Kažimir izpostavil, da se Grčija mora soočiti z resničnostjo, četudi ji ta ni všeč, saj realnosti ni mogoče pretentati. Dejal je tudi, da ni edini minister, ki je že utrujen, ter da mora biti evroskupina poštena do Grčije in sebe: "Ni več časa za igre."

Slikovit je bil tudi evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve, Francoz Pierre Moscovici, ki je ob pozivu k ohranitvi mirne krvi na dan 200. obletnice velike bitke uporabil prispodobo z Waterloojem, ki je pomenil konec Napoleona Bonaparteja. "Danes je 18. junij in resnično si želim, da se izognemo Waterlooju," je poudaril Moscovici in dodal, da se ne sme več zgoditi, da bi se v Evropi vse države obrnile proti eni.

Mramor meni, da so možnosti za dogovor majhne

Možnosti za dogovor Grčije in posojilodajalcev o reformah v zameno za nadaljnjo finančno pomoč do konca tega meseca so majhne, je ocenil finančni minister Dušan Mramor. Najboljši rezultat tako za Grčijo kot za celotno EU in širše bi bil seveda smiseln dogovor, je izpostavil.

Mramorjevo sporočilo Grčiji je sicer enako kot vselej od februarja naprej: pripravljeni smo na določene kompromise, a Grčija mora skozi proces strukturnih sprememb, kot so šle vse države, tudi Slovenija, v obdobju krize.

Razprava o ukrepanju po 30. juniju, če dogovora ne bo in če Grčija ne poravna finančnih obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada, za zdaj po ministrovih besedah ni načrtovana, načrtovan je dogovor z Grčijo.

A njegova pričakovanja od današnjega sestanka so bila nizka. "Težko ocenjujem, kakšen napredek lahko dosežemo, ne pričakujem pa zelo veliko," je dejal.

Če Grčija konec meseca ne bi poravnala finančnih obveznosti do IMF, bi to imelo po ministrovih besedah za Slovenijo posredne posledice - poslabšanje pogojev financiranja na svetovnih trgih, ker bi se obrestne mere zaradi večjih tveganj nadalje zviševale. "Ne pomeni pa to za Slovenijo, da bo izgubila sredstva iz posojila, ki ga je neposredno dala Grčiji, ker ta se začnejo odplačevati šele čez deset let," je pojasnil in dodal, da je v celoti finančne posledice za Slovenijo v tem primeru v tem trenutku težko oceniti.

Ves mehanizem v podporo Grčiji je namreč razmeroma zapleten; posledice so odvisne od nadaljnjih postopkov, kdaj dejansko bodo začele zapadati obveznosti do evropskega reševalnega mehanizma in do Slovenije v okviru bilateralnih posojil, je pojasnil minister.

Neplačilo obveznosti Grčije do IMF bi lahko imelo po njegovih besedah učinek tudi na Evropsko centralno banko in Evropsko investicijsko banko. Veliko posledic bi lahko bilo, ki pa jih je v tem trenutku nemogoče oceniti, saj ni jasno, kako bi obveznosti zapadale in kaj bi se dogajalo z Grčijo.

Na ministrstvu za finance so pojasnili, da neposredna izpostavljenost Slovenije iz bilateralnega posojila Grčiji znaša 263.684.711 evrov glavnice.

Slovenija po navedbah ministrstva nastopa tudi kot porok začasnemu reševalnemu mehanizmu EFSF, ki je financiral pomoč Portugalski in Irski ter še vedno zagotavlja pomoč Grčiji. V najslabšem scenariju, če bi Grčija prenehala vračati posojila EFSF, bi obveznosti Slovenije kot poroka do EFSF zapadle v daljšem časovnem obdobju.

Mramor pa je danes v Luksemburgu ob prihodu na evroskupino še povedal, da so v pogajanjih z Grčijo najpomembnejša področja, ki so ključna za dolgoročno stabilnost države, na primer pokojninski in davčni sistem ter trg dela. "Ne gre samo za učinek enega leta, ampak za učinek na zelo dolgi rok," je poudaril.

Na vprašanje, koliko so upniki še pripravljeni popuščati Grčiji, minister odgovarja, da ne gre za popuščanje, temveč gre za to, da je treba zagotoviti kreditno sposobnost države. Da bi lahko dobila dodatne tranše kreditov, mora skozi določene strukturne spremembe, ki morajo dati tak učinek, da bo lahko v prihodnosti plačevala svoje obveznosti, je pojasnil minister.

Na vprašanje, ali ga skrbi grexit, je minister odgovoril: "Seveda me skrbi. Skrbi praktično vse finančne ministre območja evra." Vse članice, razen Grčije, so po njegovih besedah tudi precej enotne, da ni druge poti, kot da gre Grčija skozi vse potrebne spremembe.

Slovenski minister je sicer prepričan, da lahko območje evra preživi odhod Grčije, saj je evrsko območje danes z bančno unijo in evropskim reševalnim mehanizmom popolnoma drugačno in veliko trdnejše, kot je bilo ob začetku krize. "Tako da sem prepričan, da ni dvoma, da območje evra preživi," je sklenil minister.