Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta danes v Parizu dorekla podrobnosti predlogov institucionalnih sprememb za okrepitev stabilnosti območja evra. Pismo s predlogi Pariza in Berlina bosta v sredo poslala predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu.
Voditeljema se zdi logično, da bi njune predloge kodificirali skozi spremembe pogodbe EU na ravni sedemindvajseterice. Če iz kakršnih koli razlogov to ne bi bilo hitro izvedljivo, pa sta absolutno odločna oblikovati posebno novo pogodbo, ki bi zavezovala zgolj 17 članic območja evra, a bila odprta tudi za prostovoljni pristop drugih članic Evropske unije.
Kdor ne spoštuje določil, naj ga doletijo sankcije
Merklova in Sarkozy sta tako dala jasen signal tistim članicam EU, ki niso v območju evra in bi želele postopek spreminjanja pogodbe pogojevati z zahtevami po spreminjanju drugih vidikov temeljnega pravnega dokumenta EU v lastno korist, da tega ne bosta tolerirala.
Voditelja si želita, da bi članice evrskega območja dogovor o novih pravilih dosegle do marca in ga ratificirale do poletja, saj se zavedata, da je treba ukrepati hitro, zato da se obnovi zaupanje v evro in denarno unijo.
Kot je zatrdila Merklova, želita pod časovnim pritiskom dogovor doseči že na vrhu EU konec tedna v Bruslju in ob tem pridobiti tudi razumevanje Evropskega parlamenta, zato da ne bi bilo potrebno dolgotrajno spreminjanje pogodbe.
Po Sarkozyjevih besedah je njun cilj, da se s spremembami institucionalnih temeljev evrskega območja trenutna dolžniška kriza v območju skupne valute nikoli več ne ponovi.
Predlogi po Sarkozyjevih besedah predvidevajo avtomatične sankcije za države, katerih javnofinančni primanjkljaj bi presegel tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), kolikor kot zgornjo mejo določa pakt o stabilnosti in rasti. Odločanje o kaznih bi se sprožilo avtomatično, odločitve pa bi bile sprejete s kvalificirano večino.
Merklova je zatrdila, da bo Sodišče EU lahko preverjalo skladnost z ustavno določenimi omejitvami zadolževanja in načeli izravnanega proračuna, ne pa nadziralo vsak proračun posebej. Prav tako sodišče ne bi moglo razveljaviti nacionalnih proračunov in tako posegati v suverenost držav.
Osrednja voditelja območja evra sta se strinjala, da skupne evrske obveznice nikakor niso rešitev za dolžniško krizo. Kot sta dejala, gre za komično zamisel, saj Nemčija in Francija ne moreta jamčiti za dolgove drugih, če ne moreta teh dolgov nadzirati.
Zavzela pa sta se tudi za to, da bi stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM), naslednik sedanjega začasnega sklada za zaščito evra (EFSF), začel veljati že prihodnje leto in ne šele leta 2013.
Grški scenarij reševanja odslej stvar preteklosti?
Prav tako sta zasebne upnike pomirila, da bo njihovo sodelovanje pri morebitnem reševanju dolžniških težav članic območja evra v prihodnosti urejeno v skladu z veljavnimi pravili Mednarodnega denarnega sklada (IMF), kar pomeni, da evrsko območje ne bo postavljalo novih manj ugodnih pravil.
S tem sta dala jasno vedeti, da območje evra nikoli več ne bo od zasebnih upnikov zahtevalo sodelovanja pri reševanju dolžniške krize, kot to velja v primeru Grčije.
Voditelja nameravata predlagati tudi mesečna zasedanja voditeljev držav in vlad območja evra, vse dokler trenutna kriza ne bo minila. Srečanja bi imela jasno določene tematike in bi se dotikala vseh nevralgičnih točk, ki tarejo gospodarstva evrske skupine – od brezposelnosti do konkurenčnosti.
Evropa dveh hitrosti rešitev evroobmočja?
Po predlogih Nemčije in Francije bi nova pravila v skrajni sili dobila obliko okrepljenega sodelovanja znotraj EU in še poglobila fenomen t. i. Evrope dveh hitrosti. Tega se bojijo v članicah, ki še niso prevzele evra. Še posebej tiste, ki so zavezane v prihodnosti prevzeti skupno valuto, je strah, da bodo odrinjene od odločanja.
Na dogajanje se je zato že odzvala Poljska, ki je ena najpomembnejših članic EU. V pismu ostalim članicam Unije so se v Varšavi znova zavzeli za sodelovanje vseh članic EU na zasedanjih območja evra, pri čemer deseterica, ki še ni prevzela skupne valute, ne bi imela pravice do glasovanja.
"Krepitev gospodarskega upravljanja v območju evra bi morala voditi v okrepljeno EU. Ne bi smeli ustvarjati ekskluzivne strukture, ki bi utegnile poglabljati razlike med članicami EU, temveč bi morale ustanove biti odprte in temeljiti na pripravljenost držav za sodelovanje in spoštovanje pravil," je zapisala Poljska.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.