Kljub strahovom mnogih, gradnja Evropske unije ni zmanjšala naše raznolikosti, ampak jo je še obogatila, je svoj zgodovinski govor v Evropskem parlamentu začela nemška kanclerka Angela Merkel. S poklonom evropskemu povezovanju in pozivi, da prav danes bolj kot kadarkoli doslej potrebujemo "več Evrope" in enotno EU, je požela vrsto glasnih aplavzov.
Odprla je veliko tem
Kanclerka je v današnjem nagovoru odprla veliko število tem, od Ukrajine do prihodnosti skupne evropske valute, največ časa pa je posvetila begunski krizi. Kot je poudarila, da je rešitev te "preizkus zgodovinskih razsežnosti za Evropo" ter "naloga Evrope, naloga za cel svet".
'Z zapiranjem ustvarjamo nove težave'
Pri vsakem izzivu, ki ga je navedla, je sicer kanclerka zaključila, da je rešitev le v enotni in močni EU ter skupnem odgovoru, ter obenem dodala, da sta Francija in Nemčija na to pripravljeni. "Zapiranje v današnji dobi interneta je le iluzija," je opozorila in nadaljevala, da s tem ne bomo rešili nobenega problema, ampak le ustvarili nove, obenem pa poteptali naše skupne vrednote.
Kje so korenine begunske krize?
Kralj, čigar država je postavila ograje, da je preprečila migrantom vstop v njene severnoafriške enklave Ceuta in Melilla, je dejal, da je Španija pripravljena ponuditi svoje strokovno znanje v soočanju s to problematiko. "Moramo delovati skupaj kot celotna Evropska unija," je še dejal.
Glede beguncev je med drugim izpostavila, da je treba nagovoriti korenine sedanje krize, z vojno v Siriji na prvem mestu, in ustaviti naval ljudi na meje EU. Zavzela se je za novo usmeritev evropske zunanje in razvojne politike, ki se mora bolj osredotočiti na reševanje konfliktov in odpravljanje vzrokov za beg ljudi.
'Turčija opravlja izredno delo'
Izpostavila je tudi ključno vlogo Turčije v begunski krizi in ji priznala, da opravlja "izredno delo", ko gosti dva milijona beguncev, a zdaj potrebuje močnejšo podporo EU.
'Begunce moramo videti kot posameznike'
Obenem pa je tudi posvarila, da moramo begunce videti kot posameznike in ne kot anonimno množico ter vztrajati pri visokih standardih spoštovanja človekovih pravic.
'Obstoječi dublinski sporazum je zastarel'
Obstoječi dublinski sistem je kritizirala kot "zastarel" in neuporaben ter pozvala k novemu mehanizmu, ki bo begunsko breme pravično porazdelil med članice EU.
'Česa smo vse sposobni, če držimo skupaj'
Kanclerka je tudi spomnila na padec železne zavese pred četrt stoletja in evropsko povezovanje, ki je sledilo in ljudem prineslo več blaginje, več svobode in več strpnosti. "Preseganje razlik med vzhodom in zahodom je bila gigantska zgodba o uspehu," je dejala in dodala, da to kaže, "česa vsega so Evropejci sposobni, če le želijo, imajo pogum in držijo skupaj".
'Neuspehi naj nam ne vzamejo poguma'
Poudarila je, da kljub številnim težavam in izzivom "ni prav nobenega razloga, da bi pustili, da nam neuspehi vzamejo pogum". Tudi izkušnjo finančne krize "smo premagali skupaj in iz nje izšli močnejši".
Hollande: Solidarnost, odločnost in odgovornost
Tik pred Merklovo je evropske poslance nagovoril francoski predsednik Francois Hollande.
Evropa je po gospodarski, finančni in socialni krizi sedaj z navalom beguncev soočena še s humanitarno, je Hollande. Kot je poudaril, morajo EU v spopadu s temi velikimi izzivi voditi "solidarnost, odgovornost in odločnost", predvsem pa mora delovati skupaj.
Evropa je priča novim tragedijam in dramam, ki pred nas postavljajo velike izzive, je svoj govor začel Hollande in spomnil, da smo v zadnjih letih v Uniji priča zaporedju kriz – po gospodarski in finančni je prišla socialna z milijoni brezposelnih mladih, zdaj pa smo ob navalu beguncev soočeni še s humanitarno.
'EU naredila napake'
Predsednik se je v govoru posvetil predvsem slednji. Spomnil je na trpljenje ljudi, ki pred vojnami in lakoto bežijo v Evropo. Priznal je, da je EU naredila napake, na begunsko krizo se je odzvala počasi in predolgo ni uvidela, da bodo tragedije na Bližnjem vzhodu in v Afriki imele posledice tudi za njo samo.
Kaj se bo zgodilo, če ne bomo ukrepali?
Posvaril je, da bo neukrepanje v Siriji vodilo v le še hujše nasilje in sčasoma v "totalno vojno" na Bližnjem vzhodu. "To, kar se dogaja v Siriji, zadeva Evropo, to, kar se dogaja, bo še dolgo časa določalo ravnotežje v celotni regiji," je dejal.
Kot je večkrat poudaril, morajo biti vodilo Evropi "solidarnost, odgovornost in odločnost". Edina rešitev je močna Evropa, le skupaj lahko evropske države ohranijo svojo suverenost, je poudaril. Posvaril je pred "skušnjavo, da se soočeni s krizo umaknemo v nacionalne školjke", a vrnitev meja v EU in propad schengna bi bila "tragična napaka".
'Nacionalizem pomeni vojno'
"Potrebujemo ne manj, ampak več Evrope, sicer bomo priča koncu Evrope," je nadaljeval in spomnil na besede enega svojih predhodnikov, Francoisa Miterranda, da "nacionalizem pomeni vojno", ter požel glasen aplavz.
Evropa - 'odtujena ljudem in povsem pod taktirko Nemčije'
Evropa, ki jo predstavljata nemška kanclerka in francoski predsednik, ni demokratična in ne solidarna, ampak odtujena ljudem in povsem pod taktirko Nemčije, so v razpravi po nagovoru voditeljev dveh največjih evropskih gospodarstev opozarjali vodje manjših političnih skupin. Eni so terjali več Evrope, drugi manj.
Nemec Manfred Weber - vodja poslancev Evropske ljudske stranke (EPP), katere del je tudi kanclerkina stranka CDU - je bil predvsem poln hvale na račun govornikov. Strinjal se je, da je begunska kriza "največji izziv" za EU in da "moramo ukrepati takoj v dobro močne Evrope", pri tem pa nas mora voditi spoštovanje listine EU o temeljnih pravicah.
Tudi Italijan Gianni Pitella - vodja skupine socialistov in demokratov (S&D) v parlamentu, ki ji pripadajo Hollandovi socialisti - v svojem nastopu ni izpostavljal slabosti današnjih dveh govornikov. Namesto tega je opozoril, da je obstoječi medvladni model odločanja zastarel ter da Evropa potrebuje "nov začetek, novo vizijo, nov projekt".
Malce odločneje je do visokih gostov nastopil vodja liberalcev (Alde) v parlamentu Guy Verhofstadt, ki je od njiju terjal več Evrope in ju pozval, naj bosta kos izzivom in naj preprečita "izgubljeno desetletje". Kot je opozoril, je EU v kaosu, spopada se z več krizami in obenem izgublja svoj vpliv v svetu, da bi preživela, pa potrebuje "močno srce".
Poljak Ryszard Antoni Legutko je medtem v imenu konservativcev (ECR) opozoril, da je prav francosko-nemški motor evropskega povezovanja, ki je bil danes tako na piedestalu, bistvo problema EU. Kot je posvaril, ni sprejemljivo, da ena ali dve državi odločata v imenu 28 članic Unije. "Pozivam vas, da bodite odprti za realnost. Politika EU potrebuje manj samovšečnosti," je opozoril in dodal, da federalistična retorika, stališča Merklove glede beguncev ter pridiganje namesto dialoga le še krepijo odtujenost EU od njenih ljudi.
Vodja britanske stranke Ukip in evroskeptične skupine Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD) v Evropskem parlamentu Nigel Farage je dejal, da je bila ideja nemško-francoskega povezovanja v 50. letih prejšnjega stoletja nedvomno dobra, a danes je povsem pokvarjena. Pri EU ne gre več za mir, ampak za moč, je ugotovil. "Ironično je, da nam je projekt, ustvarjen, da zajezi moč Nemčije, dal Evropo, v kateri povsem dominira Nemčija," je dejal.
Marine Le Pen, vodja francoske skrajno desne Nacionalne fronte in v Evropskem parlamentu vodja skrajno desne skupine Evropa narodov in svobode, se je malce nepričakovano s svojim ostrim jezikom lotila predvsem Merklove in ne Hollanda. Med drugim ji je očitala, da ne bi smela pustiti Grčiji, da Franciji in drugim državam v imenu solidarnosti pije kri, ter dejala, da je ponosna, da ji pravijo "anti Merkel". Franciji je sporočila, da "ne bi smela slepo slediti Nemčiji", Hollanda je označila kot "podkanclerja" in "upravnika francoske province", sebe pa kot resnično predstavnico francoskega naroda.
Gabriele Zimmer je v imenu levice (GUE/NGL) gostoma očitala, da predstavljata "staro Evropo, ki je propadla". Evropa se v minulega četrt stoletja ni vzpenjala, ampak ravno nasprotno, saj je v njej več revščine, solidarnost pa je izginila, kar sta jasno pokazali Grčija in begunska kriza.
Kaj pravijo drugi?
Kar se mnenja, ki ne prihaja iz parlamentarnih klopi, tiče, je na primer novinar biltena Politico Ryan Heath na twitterju ocenil, da je bil govor Merklove boljši, bolj strasten od Hollandovega, ki je odprl preveč tem, a ni imel resnične poante.
Nekateri so opazili, da niti kanclerka niti predsednik danes nista omenjala t. i. brexita, drugi so njuna govora malce cinično povzeli z dvema besedama "več Evrope", tiskovni predstavnik Evropske komisije Margaritis Schinas pa je ocenil, da sta voditelja izrazila močno podporo komisiji Jean-Clauda Junckerja.
Slovenski odzivi
Evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS) je v odzivu na današnji nagovor Merklove in Hollanda ocenila, da sta bila oba v svojih besedah jasna. "Potrebujemo več Evrope. To je tudi moje mnenje. Vendar ne kakršnekoli Evrope. Rabimo močno in povezano Evropsko unijo, v kateri se sliši glas vseh 28 članic. Nujno je sodelovanje in spoštovanje vseh."
Ivo Vajgl (Alde/DeSUS) je medtem ostro menil, da današnji obisk "ni bil v ničemer ponovitev zgodovinskega nastopa Helmuta Kohla in Francoisa Mitteranda pred 26 leti". "Razen nekaj bolj administrativnih in zelo pragmatičnih korakov, ki naj bi jih v bližnji prihodnosti naredili v zvezi z begunsko krizo, nobeden od državnikov francosko-nemškega vlaka ni ponudil strateškega razmisleka o tem, kam gre potovanje Evrope," je zapisal in dodal, da je bil hrup, ki so ga danes povzročali evroskeptiki, neprimerno močnejši kot pred 26 leti.
