V Nemčiji se lomijo kopija na predlogih, znanih kot "načrt v 16 točkah", ki govorijo o hitrejšem vračanju migrantov, ki jim je v Nemčiji zavrnjen azil. O načrtu trenutno poteka obsežna razprava na ravni zveznih dežel, kjer zanj velja načelna podpora, a zapleta se v zveznih deželah, kjer v koaliciji sedita stranki skrajne levice - Die Linke in Zeleni. Takšen primer imajo na primer v Berlinu in Brandenburgu.
Novi signali o zapiranju vrat migrantom sicer nakazujejo na nove težave na migrantski poti v Evropo in manjšajo upanje, da bi migranti, ki so ostali ujeti v Grčiji in Srbiji, dejansko dosegli Nemčijo in tam tudi ostali, kar povzroča naraščajočo slabo voljo med ljudmi, ki želijo v Nemčijo. Na nogah pa so tudi človekoljubne organizacije, ki nemški vladi očitajo, da dokument ni v skladu s kulturo dobrodošlice.
Najbolj je počilo v brandenburški koaliciji, kjer je Dietmar Woidke iz SPD dejal, da mora po novih pravilih vsak, ki mu je zavrnjen azil, državo tudi zapustiti, na kar so se v koalicijski partnerici skrajne levice odzvali z ogorčenjem in dejali, da je pri vračanju potrebno upoštevati predvsem vprašanje, kakšne posledice bi to imelo za osebo, ki bi jo vrnili.
Prav slednjemu mišljenju nasprotuje vse več Nemcev, potem ko se je izkazalo, da je takšna pravila, sicer namenjena zaščiti ranljivih, izkoriščal tudi morilec z berlinskega božičnega sejma. Del politike, ki načrtu nasprotuje, sicer poudarja, da bi se morali bolj kot vračanju, posvetiti integraciji beguncev in migrantov v nemško družbo.
Kaj sicer pravi načrt v 16 točkah?
Med drugim predvideva vzpostavitev centrov, kjer bi zavrnjeni prosilci za azil čakali vrnitev, kar bi onemogočilo, da "poniknejo v družbi" ali se celo radikalizirajo. Gre za idejo, ki je lani v Nemčiji doživela veliko nasprotovanje organizacij za zaščito človekovih pravic in tudi politike, ki pa si je - tudi pod težo očitkov, da v primeru napadalca z berlinskega božičnega sejma, niso storili dovolj, da bi nevarnega moškega, ki je imel že doma obsežno kartoteko, vrnili domov ali vsaj umaknili z ulic.
Prav tako naj bi vzpostavili službo, ki bo na hitro poskrbela za dokumentacijo "problematičnih oseb". Med drugim tudi tako, da bodo lahko preiskali mobilne telefone in druge elektronske naprave migrantov, da jih bodo lahko zanesljivo identificirali.
Izboljšali naj bi sistem zdravniškega preverjanja primernosti za vračanje, ki naj bi bil zdaj pogosto izkoriščan, prav tako ostaja vračanje v Afganistan, za katerega nekatere človekoljubne organizacije vztrajajo, da je enostavno preveč nevaren, da bi lahko ljudje tam živeli normalno življenje.
Med zanimivejšimi predlogi pa so tudi "subvencije" tistim, ki se bodo odločili, da se prostovoljno vrnejo v domovino. Prav tako nameravajo povečati sodelovanje z izvornimi državami migrantov, s katerimi naj bi vzpostavili tako boljši pretok informacij kot tudi sistem, kako poskrbeti za ljudi, ki se bodo v države vrnili, pri čemer naj bi Nemčija tudi finančno sodelovala.
KOMENTARJI (325)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.