Severnokorejski voditelj Kim Džong Un med svojimi številnimi obiski po državi rad pozira pred najnovejšimi pridobitvami in izdelki severnokorejskih tovarn.
Na Zahodu pa medtem budnemu očesu ni ušlo, da so fotografije pogosto videti kot posmeh mednarodnim sankcijam. Un namreč pozira pred stroji in napravami iz držav, od koder naj Severna Koreja zaradi embarga ne bi dobivala ničesar.
Primer takšnih naprav so nemška stružnica, prav tako nemški stroj za potisno oblikovanje, uporaben pri proizvodnji avtomobilskih platišč ali raketnih delov, v ruševinah, ki so jih za seboj pustile severnokorejske rakete pa so preiskovalci našli sestavne dele iz Velike Britanije, Švice in ZDA.
Pod drobnogledom se je znašel tudi Unov mercedes, s katerim se diktator vozi na obiske po državi. Čeprav so luksuzni avtomobili na prepovedanem seznamu vse od severnokorejskih jedrskih poskusov leta 2006.
A kljub temu je Un leta 2012 dve paradi odprl s čisto novim vozilom Mercedes- Benz 600 Landaulet s podaljšano medosno razdaljo in pomično streho. A v Daimlerju poudarjajo, da ni šlo za njihovo pošiljko, v Severno Korejo svojih vozil ne prodajajo že 15 let.
Lani so tudi ugodili zahtevi Združenih narodov, naj preverijo, odkod Unu njihova vozila. Krivca niso našli, so pa dejali, da nekaterih "njihovih" vozil, ki jih vozi Un, v njihovi ponudbi sploh ni. Landaulet pa je bil po njihovem podaljšan na "zelo cenen način".
Po cestah Pjongjanga sicer vozijo tudi audiji, BMW-ji in hummerji. V telovadnicah so naprave ameriških proizvajalcev, soproga Kim Jong Una nosi modo zahodnih kreatorjev, na Unovi pisalni mizi pa je Applov računalnik.
Če torej odmislimo nekaj (najbrž kitajskih) ponaredkov, še vedno ostane vprašanje, kako Un pride do vse teh "zahodnih dobrin".
Z lažmi in prevarami, pravijo pri Združenih narodih. Torej podobno kot so prišli na primer do vozila za prevoz medcelinskih raket KN-08, ki so jih na Kitajskem naročili in pretihotapili kot "vozila za prevoz lesa na težko dostopnem terenu".
Še največ pomoči severnokorejskemu režimu pri tihotapljenju prepovedanega v državo, ponujajo kitajska, japonska in ruska podjetja.
Marsikdaj pa niti ni treba goljufati, saj so pravila o embargu polna lukenj, od države do države se tudi razlikujejo. Če ima na primer Avstralija prepoved izvoza vseh oblačil, usnja in krzna v to državo, Rusija prepoveduje izvoz le, če je kos dražji od 250.000 rubljev, ali več kot 5000 dolarjev, kar pa je veliko celo za severnokorejske državne uradnike.
Da bi sankcije še lažje obšel, Un nekaterim severnokorejskim študentom priporoča študij v kapitalističnih državah z namenom, da bi potem njihovo znanje uporabil na domačih tleh.
Sicer pa severnokorejski tihotapci za svoje delo večinoma ne uporabljajo pomorske poti. Sosedje so namreč zelo dobrodušni in pogledajo skozi prste. Združeni narodi tako lani niso dobili niti ene pritožbe o prenosu ali poskusu prenosa prepovedane snovi ali predmeta s Kitajske v Severno Korejo.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.