Mehanizem kot cepivo proti grški diagnozi

"Območje evra se sooča z najhujšo krizo od svojega nastanka," je dejal francoski predsednik Nicolas Sarkozy. "Voditelji so se odločili za vzpostavitev intervencijskega mehanizma za ohranitev stabilnosti območja evra," je dodal. Predsednik EU Herman Van Rompuy pa je po zasedanju voditeljev povedal, da bo Evropska komisija predlagala evropski stabilizacijski mehanizem za ohranitev finančne stabilnosti Evrope.

Voditelji držav z evrom so se namreč dogovorili, da je "konsolidacija javnih financ prioriteta za vse" in da bodo "sprejeli vse ukrepe, potrebne za uresničitev fiskalnih ciljev za letos in prihodnja leta v skladu s postopki za odpravo prekomernega primanjkljaja". "Vsak od nas je pripravljen v skladu s situacijo v svoji državi sprejeti ukrepe, potrebne za pospešitev konsolidacije in za zagotovitev vzdržnosti javnih financ," so zapisali v izjavi.

Težave evroobmočja zgodovinske

Slovenski premier Borut Pahor je po vrhu izpostavil, da je večina ocenila dogodke, s katerimi se sooča območje evra, za zgodovinske. "Da lahko pride do ponovitve grškega scenarija v kateri od drugih držav EU, kažejo sklepi današnjega vrha," je opozoril. Pojasnil je, da je tudi Slovenija, tako kot Nemčija in Francija, Van Rompuyu poslala pismo, in izrazil zadovoljstvo, ker je bila deloma vsebina pisma sprejeta v končnih stališčih vrha evroskupine. Ob tem je povedal, da je bila tudi večina njegovih današnjih intervencij sprejeta z razumevanjem, ter dodal, da so slovenska stališča zelo blizu nemškim, ne da bi se o njih posebej usklajevali.

V povezavi z vlogo Evropske centralne banke pri reševanju krize evra je Pahor poudaril, da je banka neodvisna institucija, in menil, da bi bila velika škoda, če bi se zaradi kratkoročnega reševanja krize ustvaril vtis, da je podložna političnemu pritisku vlad območja evra. Ponovil je, da se je Slovenija doslej izognila grškemu scenariju in da je, če se v območju evra ne bodo zgodile nepredvidljive krize, na dobri poti okrevanja.

Potrditev v nedeljo

O mehanizmu bodo na izrednem zasedanju v nedeljo odločili finančni ministri EU, do takrat pa mora Evropska komisija pripraviti zakonsko podlago za sprejetje tega evropskega mehanizma, saj ta za zdaj ne obstaja.

Območje evra namreč nima pravil, ki bi omogočale reševanje članic v težavah, saj naj bi bilo to po obstoječih pravilih nepotrebno. Vendar pa dogovorjeni ad hoc mehanizem do 110 milijard evrov posojil Grčiji ni pomiril trgov, ki se bojijo, da bosta Grčiji sledili Portugalska in Španija. To je povzročilo padanje borznih tečajev in vrednosti evra. Da bi to preprečili, se je EU odločila za potezo brez primere v njeni zgodovini. Tako pomembne odločitve se v EU namreč sprejemajo najmanj mesece, če ne leta.

Portugalska ustavlja javne projekte

Na obvezo po zmanjševanju proračunskega deficita se je že odzvala Portugalska. Vlada bo odložila nekatere velike javne projekte in na ta način pospešila zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja, je po sinočnjem sestanku povedal portugalski premier Jose Socrates. Pojasnil je, da so se odločili, da bo letošnji primanjkljaj znižala na 7,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Sprva je portugalska vlada sicer predvidevala, da bo letos sicr trenutno rekordni 9,4-odstotni primanjkljaj znižala na 8,3 odstotka. Do leta 2013 pa naj bi se portugalski deficit zmanjšal pod mejo treh odstotkov, kot to predvideva pakt o stabilnosti in razvoju.

V luči teh ukrepov naj bi tako za nekaj časa odložili gradnjo novega letališča v Lizboni in postavitev večjega mostu prek reke Tejo. Ob tem Socrates poudarja, da ti projekti ostajajo ključnega pomena z vidika posodobitve države, a bodo z njimi prej počakali, da se razmere na finančinh trgih umirijo.