Megasunek, ki spada v elitni razred potresov

Včerajšnji potres v Čilu, ki je državo stresel z močjo 8,8 pa Richterjevi lestvici, je sprožil cunamije, ki so ogrožali četrtino zemeljske oble. Oči vsega sveta so uprte v Čile in države, ki jih je ogrožal popotresni val.

Strokovnjaki so ocenili, da včerajšnji potres spada v elitni razred mega potresov, podobno kot tresenje tal v Indijskem oceanu leta 2004, ki je povzročilo smrtonosni cunami. Oba sta bila namreč potresa najmočnejšega tipa, t. i. megasunka, do katerih pride, ko se ena tektonska plošča spusti pod drugo. Sobotni potres naj bi bil tako večdesetkrat močnejši od tistega, ki je januarja prizadel Haiti. Strokovnjak za potrese, ki je včeraj gostoval na ameriški televiziji CNN, je dejal, da je kar tisočkrat močnejši od haitijskega potresa.

Haiti je 12. januarja prizadel potres z močjo 7. stopnje po Richterjevi lestvici. Zahteval je 200.000 življenj, ranjenih je bilo okoli 300 tisoč ljudi. Potres je pustil milijon Haitijcev brez strehe nad glavo. Uničenih je bilo 250.000 hiš in 30.000 podjetij. Udaril je na globini le trinajstih kilometrov. Včerajšnji potres je imel moč 8,8 po Richterjevi lestvici, toda njegova globina je bila 35 kilometrov. Strokovnjaki pravijo, da je prav to omililo posledice v Čilu, prav tako dejstvo, da država skrbi za potresno varno gradnjo objektov.

Pripravljeni na cunamije

Sumatro je tako leta 2004 prizadel potres, ki je presegel 9. stopnjo po Richterju, dobro uro pozneje pa je plaže zalil uničujoč cunami. Vodna masa je globoko v notranjost rušila vse pred sabo in zahtevala skupno kakšnih 250.000 življenj. Cunami je povzročil tudi ogromno gmotno škodo in vzel dom skoraj dvema milijonoma ljudem.

Včerajšnji potres je bil malce šibkejši, a vendarle toliko, da je zahteval precej manj smrtnih žrtev, cunami, ki je posledično nastal, pa je bil neprimerljivo manj smrtonosen od tistega pred slabimi šestimi leti. Poleg tega so imeli ljudje ob obalah Tihega oceana dovolj časa, da se nanj pripravijo. Zanimiv je tudi podatek, da je cunami porabil približno 18 ur za pot na drugo stran Pacifika.

Najmočnejši potres z močjo 9,5 po Richterjevi lestvici je leta 1960 prizadel Čile. Poglejte si kronologijo najhujših potresov.

Zakaj pride do potresa?

Strokovnjaki iz Agencije RS za okolje (Arso) so razložili, zakaj pride do potresov. Izviri seizmične energije so posledica tektonskih napetosti, ki premagujejo trenja na prelomnih površinah, ob katerih med seboj mejijo seizmogena območja.

Potres nastane v trenutku, ko se v žarišču ali hipocentru del potencialne energije elastičnih napetosti spremeni v kinetično energijo elastičnih nihajev. To nihanje se širi v obliki primarnih (longitudinalnih) valov kot reakcija snovi na spremembo prostornine in sekundarnih (transverzalnih) valov kot reakcija snovi na spremembo oblike ter polariziranih elastičnih valov ob diskontinuitetah. Valovi se po fizikalnih zakonih odbijajo (reflektirajo), lomijo (refraktirajo), uklanjajo (difraktirajo) in interferirajo med seboj. V Zemlji se gibljejo kot prostorski valovi in po Zemljini površini kot površinski valovi. Potresni valovi se začnejo širiti z majhnega prostora (volumna), v katerem se v zelo kratkem času sprosti ogromna energija. Ta prostor se največkrat poistoveti s "točko" – to je tista točka, ob kateri je prišlo do primarnega loma kamnin. Rušenje ob prelomu se nato širi od te začetne točke naprej s prelomno hitrostjo, ki je približno enaka hitrosti transverzalnih valov. Toda vsaka točka preloma je izvor vseh treh vrst prostorskih oziroma površinskih valov, so zapisali na Arsu.

Dodajajo, da je večina potresov tektonskega izvora in nastane ob aktivnih tektonskih prelomih. Poznamo pa tudi vulkanske potrese, ki nastanejo ob izbruhu vulkana, udorne potrese ob udorih v podzemnih votlinah ter umetne potrese, ki nastanejo ob eksplozijah.

Močnejši potresi v Sloveniji.