Današnjih predsedniških volitev v Rusiji se je po zadnjih podatkih udeležilo 64,23 odstotka od 109 milijonov volilnih upravičencev.

Drugo mesto po preštetih glasovnicah pripada kandidatu ruskih komunistov Genadiju Zjuganovu, ki ga je podprlo 19,01 odstotkov volivcev. Sledita skrajno nacionalistični vodja Liberalno demokratske stranke Vladimir Žirinovski z 11,72 odstotka glasov in predsednik Demokratske stranke Andrej Bogdanov z 1,46 odstotka glasov.

Vodja ruskih komunistov in predsedniški kandidat Genadij Zjuganov je izrazil zadovoljstvo, ker se je po zadnjih rezultatih uvrstil na drugo mesto. Kljub temu je zaskrbljen zaradi "množične ponareditve glasov" in je že napovedal tožbe zaradi domnevnih kršitev volilne zakonodaje.

Najverjetnejši zmagovalec ruskih predsedniških volitev Dmitrij Medvedjev (Foto: Reuters)

Med prvimi volivci je v ruski prestolnici svoj glas davi oddal najverjetnejši bodoči ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. "Zelo dobro se počutim. Pomlad se je očitno že začela. Kljub temu da dežuje, je zelo prijetno," je ob oddaji svojega glasu povedal favorit. Spremljala ga je žena Svetlana, ki bo, sodeč po zadnjih rezultatih volitev, postala tudi prva dama Rusije.

Številna poročila o kršitvah

Opazovalci volitev poročajo, da so bile njihove aktivnosti na več voliščih v državi ovirane, poročali pa so tudi o drugih kršitvah. Ponekod naj bi volivce celo silili, da se udeležijo volitev.

"Kršitve so podobne kot na parlamentarnih volitvah v začetku decembra," je dejala Lilija Šibanova, direktorica glavnega ruskega neodvisnega opazovalnega telesa, nevladne organizacije Golos. "Medtem ko javnomnenjske raziskave napovedujejo gladko zmago Medvedjeva že v prvem krogu, oblasti še bolj pritiskajo na volivce, da bi z izidom volitev lahko potrdili legitimnost Medvedjeva," je dejala Šibanova. "Stanje je grozno. V tistih predelih, kjer je udeležba nenavadno visoka, celo višja od 90 odstotkov, bo očitno tudi delež glasov za Medvedjeva nenavadno visok," je dodala.

Delegacija 23 parlamentarcev Sveta Evrope, ki spremlja le volitve v Moskvi in Sankt Peterburgu, je največ očitkov namenila nedemokratičnemu poteku volilne kampanje in pomanjkanju televizijskih soočenj. Britanski parlamentarec Nigel Evans pa je opozoril na to, da so v nekaterih volilnih okrajih volivci glasovali tako, da so člani volilne komisije lahko razločno videli, koga so obkrožili na glasovnici.

Opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) so današnje volitve bojkotirali, saj je ruska volilna komisija že pred tem postavile omejitve, ki so omejevale tudi njihove aktivnosti. Tudi organizacija Golos Kremelj že dlje časa obtožuje manipuliranja, saj naj bi pripadniki Kremlja dominirali v večini javnih medijev, za promocijo Medvedjeva naj bi uporabljali proračunska sredstva, poleg tega pa naj bi Kremelj celo pritiskal na lokalne oblasti, da bi te zagotovile visoko volilno udeležbo v svojih okrajih.

Medtem je moskovski radio "Odmev Moskve" poročal, da naj bi bilo v dveh volilnih skrinjicah na volišču v Moskvi že pred uradnim začetkom volitev po sto glasovnic za izbranca sedanjega predsednika Vladimirja Putina, Dmitrija Medvedjeva.

Velika država, dolge volitve

Ker se Rusija razprostira čez 11 časovnih pasov, bodo volitve potekale skoraj 24 ur. (Foto: Reuters)

Raziskave najbolje kažejo Medvedjevu

Za zmago v prvem krogu kandidat potrebuje absolutno večino glasov. Volilna udeležba mora biti najmanj 50-odstotna. Po podatkih Ruskega centra za javnomnenjske raziskave (VCIOM) naj bi Medvedjev v prvem krogu dobil 72,9 odstotka glasov.

Drugo mesto bi po teh podatkih pripadlo kandidatu ruskih komunistov Zjuganovu, ki naj bi dobil 15 odstotkov, sledita pa skrajno nacionalistični vodja Liberalno demokratske stranke Žirinovski (10,9 odstotka) in predsednik Demokratske stranke Bogdanov (1,1 odstotka).

Bo Putinu uspel skok na premierski stolček?

Bolj kot same volitve bodo po mnenju mnogih zanimivi tedni po volitvah. Opazovalci si niso enotni, ali bo Medvedjevu uspelo skočiti iz Putinove sence.

V primeru zmage Medvedjeva naj bi Putin po pričakovanjih prevzel premierski položaj. Večina je prepričana, da bo vsaj na začetku glavno besedo zagotovo obdržal Putin, ki je že napovedal, da se bo še naprej ukvarjal z zunanjepolitičnimi in varnostnopolitičnimi vprašanji, čeprav je to v skladu z rusko ustavo dejansko v domeni predsednika države.

Na predsedniških volitvah marca 2004 je Putin dobil 71,2 odstotka glasov – zanj je glasovalo 48,9 milijona Rusov. Volilna udeležba je dosegla dobrih 64 odstotkov. Na tokratnih volitvah naj bi bila volilna udeležba 69,7-odstotna, na volitve pa je povabljenih več kot 109 milijonov volivcev. V skladu z rusko ustavo se Putin, čigar mandat se izteče 7. maja, ne more potegovati za tretji predsedniški mandat.