Mednarodni donatorji so obljubili dodatnih 87,5 milijona evrov za gradnjo podzemnega skladišča za jedrske odpadke, ki so nastali v jedrski elektrarni v Černobilu.
"To je pomemben projekt tudi za svet ter seveda za Ukrajino in Ukrajince," je povedal vodja Evropske banke za obnovo in razvoj (EDRB), ki vodi projekt zbiranja sredstev, Suma Chakrabati.
Če želi Ukrajina nevarne odpadke začeti shranjevati do konca leta, bo morala zagotoviti dodatnih 15 milijonov evrov.
Trije od štirih černobilskih reaktorjev so energijo proizvajali še 16 let po nesreči 26. aprila 1986, ob tem pa je nastajalo tudi izrabljeno jedrsko gorivo.
V poškodovanem četrtem reaktorju ostaja tudi dodatnih 200 ton urana, ki bi lahko ob zrušenju betonske zaščitne zgradbe nad reaktorjem znova povzročil radioaktivno sevanje.
Gradnjo nove 25.000-tonske kupole nad dosedanjo so začeli leta 2010, končali pa naj bi jo do prihodnjega leta. Sredstva za jekleno kupolo, ki stane 2,1 milijarde evrov, so skoraj zagotovljena, še vedno pa ni jasno, kdo bo plačeval vzdrževanje in obratovanje.
Koliko žrtev je terjala katastrofa v Černobilu, trideset let kasneje ostaja neznanka. Medtem ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) predvidela dodatnih 4000 smrti zaradi raka v okoliških državah, Greenpeace ocenjuje, da je zaradi radioaktivnega sevanja umrlo že 100.000 ljudi.
Posledice nesreče še danes ogrožajo zdravje lokalnih prebivalcev, na onesnaženih območjih namreč živi več kot pet milijonov ljudi. 10.000 kvadratnih kilometrov zemlje je še vedno neprimerne za gospodarske dejavnosti. Na območju deset kilometrov od černobilske elektrarne zaradi visoke stopnje onesnaženosti s plutonijem življenje ne bo mogoče še več deset tisoč let.
Več o nesreči v Černobilu si lahko preberete TUKAJ.
Preberite pa še, kako so se na nesrečo pred 30. leti odzvali v Sloveniji.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.