Mayeva po brexitu EU predlaga dveletno prehodno obdobje, EU zdaj čaka na natančna pogajalska stališča

Britanska premierka Theresa May je v Firencah predlagala, da bi za Veliko Britanijo po njenem izstopu iz unije, predvidenem za marec 2019, veljalo prehodno obdobje v odnosih z EU, ki bi trajalo okoli dve leti.

V tem času bi moralo Združeno kraljestvo imeti dostop do enotnega evropskega trga, ki ga bo sicer kasneje zapustilo, tako kot carinsko unijo. Članice unije po njenih besedah v tem obdobju ne bodo "plačevale več ali dobile manj".

Podrobnosti bodo stvar pogajanj, je odgovorila na vprašanje, ali bi bila Velika Britanija pripravljena plačati za dostop do enotnega trga.

Po njenih besedah morata strani najti nov okvir, ki jima bo omogočil partnerstvo, a ni jima treba začeti iz nič kot pri trgovinskih sporazumih z drugimi državami. Zavzela se je za "kreativne rešitve" v prihodnjih trgovinskih odnosih med Veliko Britanijo in EU. Ob tem je zagotovila, da Velika Britanija ne bo posnemala norveškega ali kanadskega modela.

Britanska premierka je imela govor tri dni pred za ponedeljek napovedanim začetkom četrtega kroga pogajanj o brexitu v Bruslju. V nasprotju z glavnim pogajalcem unije za brexit Michelom Barnierjem, ki je kritičen do premajhnega napredka v pogajanjih, je Mayeva v petek dejala, da so bila dosedanja pogajanja trda, a sta strani dosegli napredek.

Pri tem je omenila vprašanje Severne Irske, pri katerem sta, kot je dejala, obe strani poudarili, da nočeta fizičnih pregrad med Irsko in Severno Irsko.

Napredek v pogajanjih so po mnenju Mayeve dosegli tudi glede pravic državljanov. Povedala je, da želi, da bi britanska sodišča po brexitu upoštevala odločitve Sodišča EU, kar zadeva pravice državljanov unije. Italijanskim državljanom na Otoku je sporočila: "Hočemo, da ostanete, cenimo vas". Dodala je, da je njen cilj, da bi lahko nadaljevali življenje na Otoku.

 V Bruslju pričakujejo med 60 in 100 milijard evrov

Glede enega najtežjih ločitvenih vprašanj, finančne poravnave, je britanska premierka zagotovila, da bo Velika Britanija spoštovala svoje finančne obveznosti do EU in pokrila "pravičen del stroškov", povezanih z izstopom iz povezave. Konkretnih številk tudi tokrat ni omenila. V Bruslju sicer pričakujejo med 60 in 100 milijard evrov.

Mayeva je tudi dejala, da je nujno ohraniti kakovost sodelovanja na področju varnosti. To ni ključno samo zato, ker se oboji soočamo z enakimi grožnjami, ampak ker delimo skupne vrednote. Ob tem je povedala, da Velika Britanija uniji predlaga nov strateški dogovor, varnostni sporazum.

Ponudba za novo partnerstvo

Britanska premierka je v odgovoru na novinarsko vprašanje, kaj po govoru pričakuje od Evropske komisije in ostalih članic unije, izrazila upanje, da bodo njen govor sprejeli kot ponudbo za novo partnerstvo. To je po njenih besedah pomembno ne le za Veliko Britanijo, ampak tudi za vso EU.

Novo partnerstvo vrednot in interesov je po besedah Mayeve cilj, h kateremu moramo stremeti. "Prihodnost Britanije je svetla, naši temelji so trdni," je poudarila in dodala, da v Londonu želijo pravila, ki bodo ustrezala posebnim britanskim okoliščinam.

Za EU govor Mayeve korak naprej, a čaka na natančna stališča

Izjave britanske premierke v povezavi s prednostnim ločitvenim vprašanjem pravic državljanov so "korak naprej, vendar morajo biti sedaj prevedene v natančna pogajalska stališča vlade Združenega kraljestva", pa je po govoru Mayeve poudaril glavni pogajalec EU o brexitu Michel Barnier.

Barnier je izpostavil "konstruktiven duh" govora Mayeve, ki je tudi duh EU v teh "edinstvenih pogajanjih". Govor po njegovi oceni kaže pripravljenost na premik naprej.

Glavni pogajalec EU ob tem znova opozarja na pomanjkanje časa, saj je treba jeseni letos doseči dogovor o pogojih za urejen izstop Britanije iz EU. "Združeno kraljestvo bo postalo tretja država 30. marca 2019," je spomnil na načrte.

V povezavi s prvo prioriteto - zaščito pravic državljanov - je poudaril, da morajo državljani 27 članic EU v Združenem kraljestvu uživati enake pravice, kot jih imajo britanski državljani danes v EU.

Izjave britanske premierke v povezavi s pravicami državljanov so po Barnierjevi oceni "korak naprej, vendar morajo biti sedaj prevedene v natančna pogajalska stališča vlade Združenega kraljestva".

V povezavi z vprašanjem meje na irskem otoku Barnier izpostavlja, da Mayeva v  govoru ni jasno opredelila, kako namerava njena država uresničiti svojo posebno odgovornost za posledice njenega izstopa za Irsko. Ob tem je spomnil na dva ključna vidika irskega vprašanja: ohranitev velikonočnega sporazuma v vseh njegovih razsežnostih ter integriteto enotnega trga in carinske unije.

V povezavi z vprašanjem finančne poravnave pa Barnier izpostavlja britansko priznanje, da nobeni članici ne bo treba plačati več ali prejeti manj denarja zaradi brexita, in izraža pripravljenost EU na pogajanja o konkretnih vidikih tega priznanja.

Britanska vlada je tokrat prvič zaprosila za dostop do notranjega trga pod veljavnimi pogoji in za koriščenje obstoječega varnostnega sodelovanja še dve leti po izstopu iz institucij EU, je iz govora Mayeve še izpostavil Barnier.

To bo EU po Barnierjevih besedah preučila v luči smernic Evropskega sveta iz letošnjega aprila, da bi omejeno podaljšanje veljavnosti acquisa za Britanijo pomenilo veljavnost obstoječih regulacijskih, proračunskih, nadzornih in pravosodnih struktur.

Dejstvo, da Britanija priznava, da po odhodu iz EU ne more ohraniti vseh koristi članstva z manj obveznostmi, kot jih imajo druge članice, je po navedbah glavnega pogajalca unije dobrodošlo.

Barnier je še ponovil, da EU z Britanijo deli cilj vzpostavitve ambicioznega partnerstva, ki pa bo moralo temeljiti na ravnovesju med pravicami in obveznostmi, spoštovati integriteto pravnega reda unije in avtonomijo njenega odločanja.

EU še naprej vztraja, da je za prehod v drugo fazo pogajanj treba najprej doseči zadosten napredek na omenjenih treh prednostnih področjih: glede pravic državljanov, finančne poravnave in meje na irskem otoku, saj bo to ustvarilo potrebno zaupanje.

EU po Barnierjevih besedah pričakuje, da bodo britanski pogajalci pojasnili konkretne posledice govora Mayeve. Cilj EU je hiter dogovor o pogojih za urejen izstop Britanije in o morebitnem prehodnem obdobju, je sklenil Barnier v pisnem odzivu na govor.

Bruselj: Veliko hrupa za nič

Bruseljski analitiki pa so medtem v prvih odzivih kritični. "Veliko hrupa za nič," je ocenil analitik think tanka European Policy Centre (EPC) Fabian Zuleeg. Najboljši odziv EU na ta govor bi bil po njegovih besedah "noben odziv".

V Bruslju je slišati tudi prve neuradne ocene, da je Mayeva v govoru naslavljala članice, ne EU, ter da je ponujala hitre in površne rešitve, v povezavi z Irsko pa sploh ni povedala nič novega oziroma konkretnega.

Zakaj govor v Firencah in ne v Londonu?

Govora Mayeve v samostanskem kompleksu Santa Maria Novella v središču Firenc se ni udeležil noben predstavnik Evropske komisije. Prav tako ni bilo italijanskega premierja Paola Gentilonija, ampak je Italijo zastopal državni sekretar za evropske zadeve Sandro Gozi.

S premierko so v Firence sicer prišli tudi zunanji minister Boris Johnson, finančni minister Philip Hammond in minister za brexit David Davis. Po napovedih britanskega veleposlaništva v Rimu naj bi govor Mayeve v dvorani spremljalo skupno okoli 150 ljudi.

Pred samostanom se je v petek dopoldne zbralo okoli sto nasprotnikov brexita, ki so nosili transparente. Na nekaterih med njimi je pisalo "Enake pravice za vse Evropejce".

Pred nastopom so se vrstila ugibanja, zakaj je britanska premierka za svoj zgodovinski govor izbrala ravno Firence in ne Londona, kakega drugega zgodovinskega kraja na Otoku ali morda Bruslja.

V njenem kabinetu so odgovorili, da je o EU želela govoriti "v njenem zgodovinskem srcu". "Združeno kraljestvo ima s Firencami, ki so bile v preteklosti znane kot trgovska sila globoke kulturne in gospodarske vezi, ki segajo več stoletij nazaj," so pojasnili. "Te tesne vezi bomo obdržali, ko bo Združeno kraljestvo zapustilo EU," so dodali.

Župan Firenc Dario Nardella je poudaril, da je Mayeva dobrodošla v mestu dialoga in prestolnici kulture. Kot je zapisal na družbenem omrežju Facebook, bi vsi zdaj imeli priložnost oblikovati "vse bolj združeno, raznoliko in močno Evropo". Malo pred zgodovinskim govorom je dal župan po tem toskanskem mestu izobesiti zastave EU.