Avstrija na mejo s Slovenijo pošilja dodatnih 450 vojakov, transportna in oklepna vozila

Avstrija bo v ponedeljek na svojo mejo s Slovenijo poslala dodatnih 450 vojakov, ki bodo pomagali pri nadzorovanju migrantskega toka, v pripravljenosti bo tudi vojaška policija, ki bo posredovala v primeru težav. Dve enoti vojske bodo poslali na Štajersko in dve na Koroško.

S tem bo avstrijsko mejo nadzorovalo skupno 1450 vojakov in rezervistov, saj jo trenutno nadzira skupno manj kot tisoč. Za napotitev dodatnih 450 vojakov se je vlada na Dunaju odločila na podlagi odločitve obrambnega ministrstva minuli teden.

Vojaki bodo policiji pomagali pri preverjanju ljudi in vozil, ki vstopajo v državo, patruljirali bodo na zeleni meji in izvajali nadzor, je sporočilo avstrijsko obrambno ministrstvo.

Enota vojaške policije v Salzburgu bo pripravljena na posredovanje v primeru potrebe, torej če bi bilo treba obvladati "nasilne osebe ali skupine oseb in jim preprečiti prečkanje meje". Dodali so, da bodo pripadnike te enote lahko prepeljali po vsej državi z vojaškimi helikopterji in vpoklicali v kratkem času.

V pripravljenosti tudi oklepna in transportna vozila

V pripravljenosti bosta tudi dve transportni oklepni vozili in tri vojaška transportna vozila, ki jih bodo lahko vpoklicali "v kratkem času, da zaprejo luknje na meji". V pripravljenosti bo tudi enota vojaških inženirjev.

Vlada je septembra odobrila namestitev do 2200 vojakov na meji, da bi pomagali pri zagotavljanju kontroliranega in urejenega gibanja migrantov ter za ohranitev varnosti in reda v državi, so še sporočili z obrambnega ministrstva.

Do odločitve sicer prihaja, potem ko je Avstrija kljub nasprotovanju Bruslja v petek začela na južni meji s Slovenijo uveljavljati dnevne kvote in sprejemati le še do 80 prošenj za azil dnevno. Preko meje dnevno spušča do 3200 oseb, ki izrazijo namero, da za azil zaprosijo v kateri od sosednjih držav.

V Slovenijo danes vstopilo 620 migrantov, Avstrija jih je zavrnila 66

V Slovenijo je danes do 18. ure vstopilo 620 migrantov, letos skupaj 96.263. Danes do 18. ure jo je zapustilo 784 prebežnikov, letos pa 94.290. V sprejemnem centru v Dobovi je bilo ob 18. uri 620 migrantov, v šotorišču Integral Lendava 55, v vojašnici Vrhnika 84, v postojnskem centru za tujce pa 126, kažejo podatki policije.

Od 16. oktobra lani je v državo vstopilo 472.894 migrantov, od 20. oktobra pa jo je zapustilo 460.080.

Kot so pojasnili na Generalni policijski upravi (GPU), so avstrijske oblasti danes zvečer vstop zavrnile 66 migrantom in jih vrnile Sloveniji. Razloga za zavrnitev na GPU niso znali pojasniti. Glede na to, da avstrijske dnevne kvote za vstop beguncev znašajo 3200 oseb, država pa dnevno sprejme do 80 prošenj za azil, gre zavrnitev migrantov najverjetneje pripisati neizpolnjevanju vstopnih pogojev.

Migranti iz sprejemnega centra v srbskem Šidu so sami krenili dalje. Po poročanju Blica jih je približno 150 peš odšlo proti avtocesti, po kateri bi radi nadaljevali pot do Hrvaške. Policija jih je prestregla pri kraju Adaševci in jim preprečila nadaljno pot. Zdaj se trudijo, da bi jih na miren način vrnili v center. 

Kot navaja hrvaška tiskovna agencija Hina, je RTS neuradno izvedel, da gre za migrante, ki jim hrvaška policija ne dovoli če mejo, čeprav trdijo, da prihajajo iz Sirije, Iraka in Afganistana.

Iz Srbije so sicer z vlakom, s katerim hrvaška policija prevaža migrante iz Šida, danes odpeljali več kot 600 migrantov, v sprejemnem centru pa jih je ostalo okoli 500.

Kot še poročajo, vse več migrantov poskuša prestopiti mejo z Madžarsko. Madžarska policija namreč ugotavlja, da se vse več migrantov uspe prebiti skozi njihove žičnate pregrade.

Makedonija prepovedala vstop Afganistancem

Makedonske oblasti od danes v državo iz Grčije več ne dovolijo afganistanskim prebežnikom, je danes potrdil grški policijski vir na glavnem grško-makedonskem mejnem prehodu Idomeni-Gevgelija. Skopje ukrep utemeljuje z enakim ukrepom Srbije.

Kot je povedal grški policijski vir, so afganistanske pribežnike vrnili v Grčijo, vstop pa so dovolili le Sircem in Iračanom.

Makedonija je sicer od lanskega novembra v državo dovolila samo prosilcem za azil iz Afganistana, Sirije in Iraka. Državljane drugih držav makedonske oblasti štejejo za ekonomske migrante in jih vrnejo v Grčijo.

Po podatkih istega grškega vira danes na grški strani meje pri mejnem prehodu Idomeni na vstop v Makedonijo čaka skoraj 4000 beguncev, delež Afganistancev med njimi pa ni znan.

2750 beguncev na grški strani meje čaka v avtobusih na prehod meje. Makedonija je v soboto zvečer uvedla preverjanje potnih listov in osebne preglede; doslej naj bi za prehod meje zadoščal dokument, ki so ga izdali v Grčiji, v katerem je bilo navedeno, da je oseba prijavljena kot begunec.

V 24 urah so do danes do 6. ure zjutraj v Makedonijo dovolili le 310 prebežnikom iz Grčije.

Begunci in migranti iščejo nove poti proti Evropi

Zaradi okrepljenega varovanja zunanje meje EU v Grčiji naj bi begunci po poročanju nemškega časnika Welt am Sonntag izbirali nevarnejše poti prek Sredozemskega morja. Nove poti proti severu Evrope pa po ocenah evropskih obveščevalnih služb zaradi poostrenih mejnih kontrol na balkanski begunski poti iščejo tudi mednarodne tihotapske združbe.

Na libijski obali na prečkanje Sredozemskega morja tako čaka med 150.000 in 200.000 beguncev, ki prihajajo predvsem iz Eritreje, Nigerije in Somalije. Medtem število beguncev iz Sirije še vedno narašča.

Nove migracijske poti bi lahko potekale tudi preko Črnega morja, Gruzije in Rusije ter prek Albanije v Italijo.

Močno varovane meje lahko begunski val zmanjšajo, ne morejo pa ga ustaviti. Vzroki so predvsem v tem, da v Siriji še vedno divja vojna, da v begunskih centrih vladajo slabe življenjske razmere, številni konflikti pa še vedno potekajo tudi na območju Afrike.

V begunskem centru zabodli 20-letnega prosilca za azil

V begunskem centru na Bavarskem je danes umrl 20-letni prosilec za azil, ki ga je ponoči domnevno zabodel 38-letnik, ki prav tako prebiva v begunskem centru, so sporočili iz nemške policije.

Reševalci so hudo poškodovanega 20-letnika našli v njegovi sobi, kjer je tudi umrl. Domnevni napadalec pa se je predal oblastem.

Zagorelo v hotelu, namenjenem namestitvi migrantov

V mestu Bautzen na Saškem je zagorelo v enem od hotelov, kjer nameravajo namestiti migrante. Gašenje so z neprimernimi komentarji spremljali domačini, med katerimi jih je bilo nekaj pijanih. Po podatkih policije bi bil lahko požar podtaknjen, saj so na pogorišču preiskovalci našli gorljive snovi. O žrtvah požara ne poročajo.

Požar je izbruhnil zgolj nekaj dni potem, ko je okoli 100 jeznih protestnikov beguncem preprečilo vstop v namestitveni center v kraju Clausnitz.

Predsednik saške deželne vlade Stanislaw Tillich je v obeh primerih obnašanje domačinov, ki ga je označil za ostudno, ostro obsodil.

Neprijavljeni protesti in požigi so postali nekaj običajnega na območjih begunskih centrov v Nemčiji, ki je lani sprejela 1,1 milijona prosilcev za azil, kar je med prebivalstvom povzročilo porast sovražnosti do migrantov.