Majhna svetleča pika: tako je Zemlja videti iz okolice Saturna

Je pa najbolj avtentičen. Pogled skozi teleskop je vedno v "črno-beli tehniki", malenkost barv se vidi le pri redkih planetih izključno v našem osončju (denimo rdeča pega na Jupitru). Barvne "fotke" so rezultat montiranja večih posnetkov, ob katerih so uporabljeni razni filtri. To so fotke za širok krog ljudi in za učence, dijake ter za poljudno literaturo.

Prekleto prav imaš, ja....

pomoje tista ta večja je zemlja, manjša pa luna

Ta večja pika ne more biti Sonce, ker bi potem morala biti velika kot skodelica kave. In ker je Sonce zelo svetlo, saj je zvezda, Zemlje v tako majhni kotni oddaljenosti s Cassinija ne bi bilo mogoče z ničemer identificirati. Tista večja pika je neka zvezda (oddajnik svetlobe, ker očitno močno sije), ta manjša, ki svetlobe ne oddaja nego jo samo odbija, kolikor je prejme od Sonca, pa je Zemlja. Zemlja je torej na oddaljenosti cca. 1.5 milijarde km, ona zvezda pa je najverjetneje nekaj deset milijonov krat dalje, za Zemljo.

ravnokar sem gledal - danes je tale fotka na APOD (Astronomy Picture Of the Day), kjer piše, da gre za zemljo in luno

uf kakšno olajšanje zdaj grem pa lohk spat,mi luna nič ne more,hvala.

g.noj / Sliko s tvojega naslova sem pogledal tudi sam. Ne Zemlja, ne Luna ne ustvarjata lastnega vira svetlobe, ki je v teleskopu viden tako kot močnejša pika. Tako da temu besedilu pod sliko ne verjamem. Sem pa sicer astronom amater, včlanjen v društvo v okolici Celja in na predavanjih kar pridno poslušam pametnejše od sebe, da se ne bi kdaj slučajno osmešil....

A-ja..., pa minuse neukih čakam....

kaj pa če obedve telesi svetita zaradi odbite svetlobe od sonca?

Tista svetloba v optiki teleskopov ne tvori značilnih žarkov na tri ali štiri strani. To je posledica števila nosilcev sekundarnega zrcala Newtonovega teleskopa, ki je med najbolj razširjenimi principi. Če torej pogledamo proti zvezdi, ki je sama po sebi močan izvor toplote in s tem svetlobe, vidimo v okularju značilne žarke. Če pogledamo kak objekt iz našega osončja, torej planet, ki svoje svetlobe ne proizvaja, pa teh navideznih žarkov kot posledice loma svetlobe ob omenjenih nosilcih sekundarnega zrcala ni. Noben planet torej v teleskopu ne proizvede takega križca. Temperatura na zvezdi je vsaj nekaj tisoč stopinj (Kelvina ali Celsiusa - skoraj vseeno, ker se razlikujeta samo za 273 med seboj enakih velikostnih enot in pri nekaj tisoč stopinj to sploh nima veze) in na njej praviloma poteka jedrska reakcija. Ravno ob tem se tvori emisija elektromagnetnega valovanja, katerega majhen del vidimo z očesom skozi okularje in ga imenujemo svetloba, neprimerno večji del pa analiziramo s spektroskopi in na podlagi nekaterih fizikalnih zakonov določimo celo sestavo materiala objekta ter njegovo temperaturo na površini. Od tistih dveh pik, če bi bili Zemlja in Luna, torej nobena ne bi smela imeti "žarkov" zaradi nosilca sekundarnega zrcala teleskopa, ali pa obe. Ker pa ima to sled samo večja pika to pomeni, da ta objekt ni iz osončja. Pa še to: če bi že to bili Zemlja in Luna bi izrazitejši križec morala imeti Luna, ker ko je vidna je na njej mnogo višja temperatura kot na Zemlji. Ni pa to še zdaleč dovolj svetlobe, da bi objekt osončja izgledal v okularju kot kaka zvezda.

Še enkrat dobro preberi, fotografija je bila posneta 19. in je potovala do zemlje 1 dan!

3.5 miljarde ljudi še vedno misli da je zvezde nekdo postavil tam gor, in da smo mi center vsega, okoli nas pa nič!

ja, res žalostno

ostele 3.5 miljarde ljudi, pa pojma nima, kako bi lahko prišli kam dlje kot do roba našega osončja...al pa še to ne...:)

Ostali so pa taki kot ste vi is ste prepametni sami zase.