'Ko nas je potopilo, se ni oglasila niti ena gasilska sirena. Če bo tako ostalo, bo za ljudi najbolje, da se kar odselijo'

Ob lanskih katastrofalnih poplavah v Bosni in Hercegovini so številni kritizirali oblasti, da so reagirale prepozno in da jih niso pravočasno opozorile na nevarnost, ki jim je pretila. Federacija BiH je 15. maja razglasila izredne razmere na območju celotne entitete, vlada Republike srbske pa je to storila šele dva dni pozneje. A takrat je bilo že prepozno, vodna ujma je terjala več kot 20 smrtnih žrtev.

Popolni kolaps sistema: 'Oglasila se ni niti ena gasilska sirena'

"Maglaj je bil nekaj dni popolnoma odrezan od sveta. Paraliziran, blokiran. Bilo je grozno, ni bilo elektrike, nikakršnih sredstev komunikacije – mobiteli niso delali, ne računalniki in ne telefoni. Najhujša sta bila strah in panika, ker ljudje niso vedeli, kaj se pravzaprav dogaja v našem okrožju. Mnogi so potrebovali pomoč, ki pa ni mogla priti do njih. Uradni podatki tega ne navajajo, a dejstvo je, da smo tudi v Maglaju zabeležili smrtne žrtve. Ena oseba se je utopila, druga pa je zaradi strahu doživela srčni infarkt," nam je povedal urednik lokalne televizije v Maglaju Hajrudin Fermić.

Na vprašanje, kako je on doživljal situacijo kot novinar, pravi, da je vse ljudi takrat težil občutek nemoči, pri njem osebno pa je dejstvo, da organi oblasti niso ustrezno reagirali v preventivnem smislu, izzvalo tudi bes. "Mi kot majhna lokalna televizijska postaja smo tisti dan, ko se je vse skupaj začelo, spremljali situacijo, prejemali informacije in opozorila od pristojnih državnih organov in civilne zaščite, da se lahko zgodi kaj takega, a na nivoju občine ni bilo absolutno nobenih reakcij in opozoril. Ljudje še danes govorijo o tem, da se ni oglasila niti ena gasilska sirena. Takrat se je pokazal totalni kolaps, absolutno nič ni funkcioniralo. Krizni štabi, od občinskih do mestnih, so bili povsem izgubljeni, popolni kaos je vladal tudi pozneje, pri razdeljevanju pomoči. Ljudem so stvari delili kar na ulici, tako, da so jih dobivali tisti, ki jih niso potrebovali, tisti, ki so jih, pa niso prišli do njih. Neka hierarhija pri tem se je izoblikovala šele čez več mesecev."

Se lahko ponovi?

In kar je še huje – oblasti v Maglaju tudi po letu dni nimajo prav nobene strategije in preventive, s katero bi v prihodnje preprečile novo katastrofo, če se kaj takega ponovi, še pravi Fermić. Vsako obilno deževje namreč pri ljudeh izzove strah. "Žalostno in smešno hkrati je, da takrat, ko dežuje, veliko število domačinov hodi na rob reke Bosne in gleda, kako narašča. Bo dosegla kritično točko, se bo spet razlila, ali morajo umakniti svoja vozila in imetje? Strah je ogromen, velja pregovor, da se človek, ki ga ugrizne kača, boji zvite vrvi."

Po njegovem mnenju so iz te izkušnje potegnili zelo malo. "Odgovorni se branijo, da smo mala lokalna skupnost, ki ne more kljubovati tako razsežnim poplavam, a prepričan sem, da bi v bodoče lahko veliko storili na sami preventivi. Še vedno, na primer, nimamo vzpostavljenega nekega učinkovitega sistema, ki bi ljudi opozarjal na nevarnost. Na svojem blogu sem se pred kratkim glede tega posmehoval lokalni oblasti, ker mi je nek stari človek povedal, da je bila pred 30, 40 leti na mostu neka letev, na kateri so bili vrezani centimetri. Po njej so ljudje vedeli, kdaj se lahko kopajo. Zdaj, v dobi digitalizacije, nimamo niti te letve, kaj šele kaj drugega," je razočaran.

Mednarodne organizacije, ki prihajajo v Maglaj, obljubljajo in na nek način sugerirajo oblastem, naj izdelajo nek strateški plan, a v tem letu se ni zgodilo še nič. "Če bo tako ostalo, je najbolje, da ljudem rečemo, naj preprosto odidejo iz Maglaja," še dodaja Fermić.

'Ljudje niso hoteli zapustiti svojih domov'

Samo v Doboju je umrlo 11 ljudi, a župan Obren Petrović je prepričan, da ne zato, ker bi bila opozorila prepozna. "Obveščeni so bili pravi čas, a problem so predstavljali ljudje, ki niso verjeli, da bo tako hudo. Pri poplavah pred 50 leti voda ni bila tako visoka, zato številni ponoči, kljub pozivom pristojnih, niso hoteli zapustiti svojih hiš – predvsem nepokretni, starejši, bolni, invalidi ... taki, ki niso imeli družin, so se bali, da jih bo, če bodo odšli, kdo oropal. Takih ljudi ne moreš rešiti, ne moreš jim pomagati," pravi.

A dejstvo je, da zdaj strah pri ljudeh ostaja, nam je potrdila prebivalka Doboja: "Navzven je videti, kot da se ni nič zgodilo. Ulice so čiste, a grenki spomini ostajajo. Ljudje si še niso povsem opomogli, nimajo služb, saj številna podjetja ne poslujejo. Nekateri so pred poplavami najeli kredite in imajo zdaj vse uničeno. Pri njih je čutiti živčnost in depresijo. So nasmejani, a če pogledaš pod to masko, opaziš, da so v njih ostale brazgotine. Vsakič, ko močno dežuje več dni zapored, to v nas vzbudi strah, da se bo kaj takega ponovilo."

Edo Mortizanović, ki mu je voda poplavila celo spodnje nadstropje hiše in odnesla avtomobil, pravi, da ljudje resnično vsakič, ko dežuje, gledajo reko Bosno, ali bo prišla ali ne. "Pa tudi, ko upade, nikoli več ni tako nizka, kot je bila včasih. Prej si lahko šel spodaj peš ob njenem bregu in popil kavo v nekem baru, zdaj je tam polno kač, velika je tudi nevarnost min."

Tudi v Šamcu, ki sta ga potopili tako Bosna kot Sava, ni nič drugače. 58-letni Sale Šehapović je opozoril, da oblasti še niso začele delati popolnoma nič, da bi preprečile katastrofo, ki se lahko kadarkoli ponovi. "In ponovila se bo, zagotovo!" je prepričan. "Ne gre za nasipe, morali bi kopati spodaj, pod rekama, ju poglobiti. Le tako bi lahko preprečili najhujše," še pravi.

INTERAKTIVNA FOTOGRAFIJA: Šamac lani in danes:

V Tuzli ukrepali pravočasno in preprečili najhujše

Dober zgled ostalim mestom je lahko Tuzla, kjer je lani župan Jasmin Imamović izredne razmere razglasil že 5. maja - kar deset dni pred ostalimi. "Zaradi dejstva, da je bila zemlja namočena, saj je več dni zaporedoma deževalo, pa tudi zaradi vremenske napovedi, ki je obetala nove padavine, so nas geologi posvarili, da se moramo pripraviti na večje število plazov. Vodostaji rek Jale in Soline so bili visoki, a takrat še nista prestopili bregov. Stekle so priprave, oblikovali smo štab s 70 ljudmi, ki smo jih razporedili na 12 območij, za katera smo smatrali, da so najbolj ogrožena," je povedal župan. Nato so mobilizirali še težko mehanizacijo in čakali, kaj bo.

Napovedi geologov so se uresničile in zaradi plazov je moralo svoje domove zapustiti veliko družin. A kljub kaotični situaciji jim je uspelo najvažneje – zaščititi človeška življenja. "Nihče ni umrl, nihče ni bil poškodovan, meščani pa so pokazali ogromno solidarnosti in nesebično pomagali drug drugemu," pravi Imamović. Hitro so se organizirali tudi, ko je šlo za protiepidemološko zaščito, začasne namestitve ogroženih prebivalcev in ponovno vzpostavitev prometnih povezav. Plazovi so v Tuzli porušili 112 objektov in jih poškodovali 1336, a z ustrezno preventivo, ki so jo izvajali geologi, so pred podobno usodo rešili okoli 4.000 objektov.

Škoda je znašala okoli 15,2 milijona mark, od tega je polovico za sanacijo zagotovila občina iz lastnih sredstev. Poleg tega je v letu dni od poplav že 50 družin dobilo zemljišča z vsemi potrebnimi dovoljenji za gradnjo novih hiš.