Madžarska bo opolnoči zaprla zeleno mejo s Hrvaško. To ne pomeni, da so zaprti uradni mejni prehodi. Ti bodo delovali še naprej, na njih pa bodo izvajali strožji nadzor.
Zaradi madžarske odločitve bodo Hrvati zdaj begunce in migrante preusmerjali proti Sloveniji, glede tega pa se ves čas dogovarjajo in usklajujejo s Slovenijo.
Tudi hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je za dnevnik HTV zatrdila, da se bo Hrvaška s Slovenijo dogovarjala glede števila beguncev, ki jih lahko sprejme.
Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je danes v Opatovcu novinarjem potrdil, da bo Hrvaška začela izvajati svoj plan C ter begunce preusmerjati proti Sloveniji na tri mejne prehode. Gre za železniški in cestni mejni prehod v Murskem Središću (Petišovci) ter mejni prehod Macelj (Gruškovje).
Begunce bomo preusmerili proti Sloveniji, potem ko je Madžarska napovedala, da ne bo več sprejemala migrantov in beguncev, ki smo jih prevažali proti Madžarski, je izjavil Ostojić novinarjem. Povedal je, da na ta način Hrvaška začenja izvajati plan C, o katerem ni bilo dogovora s Slovenijo, ker je to hrvaški načrt, je izjavo povzela hrvaška televizija (HTV).
Dodal je, da "dokler bosta Nemčija in Avstrija sprejemali migrante, bo tudi Slovenija sprejemala ljudi, ki so bili na Hrvaškem in so se napotili proti schengnu".
Hrvaška je sicer napovedala, da bo svojo mejo s Srbijo zaprla za begunce in migrante, če jih bo Nemčija nehala sprejemati.
Povedal je, da bodo v skladu z dogovorom med hrvaško in slovensko policijo begunce prepeljali do Petišovcev in Gruškovja. Zaenkrat naj bi Slovenija sprejela 300 ljudi na Gruškovju, 300 na cestnem mejnem prehodu Petišovci in 1200 na železniškem mejnem prehodu Petišovci, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.
Hrvaška bo z meje s Srbijo za begunce organizirala prevoz z vlakom do Čakovca, potem z avtobusi do meje s Slovenijo. "Pot bo daljša, stroški so najmanjši problem," je še dejal Ostojić.
Hrvaška bo danes do konca dneva poslala iz Opatovca še enajst avtobusov in izredni vlak z begunci in migranti proti madžarski meji. Potem naj bi organizirani prevoz preusmerili proti Sloveniji. V preteklih dneh je iz Srbije na Hrvaško povprečno dnevno prihajalo 5000 ljudi.
"To je trenutni dogovor in nikomur ne pade na pamet, da bi komu povzročal težave," je po poročanju hrvaškega portala Jutarnji.hr povedal Ostojić. "Slovenija je povedala, da je pripravljena na sprejem 8000 beguncev dnevno, to pa je več, kolikor jih je zadnje čase prišlo k nam. Nadaljnji dogovori so odvisni od razvoja razmer v celotni regiji," je še pojasnil.
Železniški potniški promet s Hrvaško do nadaljnjega prekinjen
Slovenske železnice so po navodilu državnih organov ob 19.30 prekinile potniški železniški promet s Hrvaško, so pojasnili v Slovenskih železnicah. Enako so Slovenske železnice storile tudi ob prvem valu prihoda beguncev. Do kdaj bo železniški potniški promet s Hrvaško prekinjen, še ni jasno. Ob tem pa na Slovenskih železnicah zatrjujejo, da bodo uredili nadomestni prevoz.
Na Slovenskih železnicah zatrjujejo, da so sicer pripravljeni na val prebežnikov. Pripravljene imajo dodatne vagone in avtobuse za prevoz v namestitvene centre, vse aktivnosti pa bodo izvajali v sodelovanju s policijo.
Avstrija bo na meji s Slovenijo okrepila nadzor
Na avstrijskem Koroškem bodo spričo razvoja dogodkov na Hrvaškem in Madžarskem še okrepili mejni nadzor. Medtem ko so tega doslej izvajali le na mejnih prehodih pri predoru Karavanke in prelazu Ljubelj, bodo nadzor v soboto zvečer še razširili. Podobne ukrepe načrtujejo tudi za avstrijsko Štajersko, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Na mejnih prehodih s Slovenijo na Koroškem bodo v soboto ob 20. uri začeli s "sistematičnim mejnim nadzorom", je za APA v petek zvečer dejal tiskovni predstavnik policije Rainer Dionisio.
Odslej bodo nadzor izvajali tudi na prehodih Lavamünd (Labod) - Vič, Seebergsattel - Jezerski vrh, Grablach - Holmec in Korensko sedlo. Na območje nameravajo poslati še približno 50 policistov iz Dunaja, Tirolske in s Predarlskega.
Tudi na Štajerskem bodo okrepili nadzor, in sicer na prehodih Radgona - Gornja Radgona, Mureck - Trate in Šentilj. Tu bodo policijske vrste dodatno okrepili policisti iz Dunaja, Spodnje Avstrije in Zgornje Avstrije.
Na Madžarskem dve tranzitni območji
Madžari bodo vzpostavili dve tranzitni območji, ob mejnih prehodnih Beremend-Baranjsko selo in Letenye (Letina)-Goričan, kjer bo moč zaprositi za azil. V Budimpešti pričakujejo, da bodo zadeve potekale podobno kot po zaprtju madžarsko-srbske meje pred mesecem dni. O odločitvi so obvestili hrvaškega veleposlanika na Madžarskem, pa tudi zunanje ministre Slovenije, Avstrije, Slovaške, Češke, Poljske in Nemčije.
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je dejal, da so ministri ostalih članic Višegrajske skupine - Češke, Poljske in Slovaške - Madžarski zagotovili podporo, avstrijski zunanji minister pa se je Madžarski zahvalil, ker ga je obvestila o odločitvi.
Od 15. septembra, ko je Madžarska zaprla mejo s Srbijo, je v državo iz Hrvaške vstopilo kakih 170.000 beguncev.
Odločitev ni bila presenečenje
Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je povedal, da "za nas takšna odločitev ni bila presenečenje, pripravljeni smo bili na ta scenarij. Slovenija je pripravljena," je dejal.
Povedal je tudi, da se je pogovarjal z avstrijskim zunanjim ministrom in da zaenkrat Avstrijci ne nameravajo sprejeti nobenega posebnega ukrepa. Povedal je, da je v stalnem kontaktu tudi z veleposlaništvi v Zagrebu, Budimpešti in na Dunaju. "Sproti spremljamo situacijo in lahko napovemo, kakšno bo dogajanje v naslednjih dneh," je povedal.
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je povedala, da je situacija pričakovana, da so se pripravljali na tak scenarij. "Pristojne službe ves čas spremljajo migracijske tokove in ukrepe, ki jih posamezne države sprejemajo, v stalnem in intenzivnem kontaktu smo s sosednjimi ministrstvi. Intenzivno sodelovanje s sosednjimi državami je bistvenega pomena," je povedala.
Pojasnila je, da v skladu z načrti potekajo aktivnosti, na meje so napotili okrepljene policijske enote. "Slovenija varuje schengensko mejo, ukrepi bodo prilagojeni varnostnim tveganjem in se bodo intenzivirali, če bo to potrebno," je povedala. Poudarila je pomen operativnega sodelovanja med sosednjimi državami in povedala, da poteka intenzivno sodelovanje med vsemi. "Naši napori potekajo v smeri, da se dogovorimo glede nadzora, da pride k nam omejeno število ljudi, da so številke nadzorovane, da bo tok v Slovenijo potekal skozi eno ali največ dve vstopni točki," je povedala.
Ministrica ni želela špekulirati o tem, koliko beguncev dnevno lahko Slovenija pričakuje v drugem valu. "Težko je govoriti o številki, ker je to odvisno od držav v regiji in tega, kakšne ukrepe bodo sprejele," je pojasnila. Oba pa sta zagotovila, da je Slovenija sposobna upravljati val migrantov, kot ga je bilo možno spremljati doslej. Zagotovljena je logistika, zdravstvena oskrba, namestitve.
Bo Slovenija zaprla meje, begunce namestila ali jim omogočila pot proti želenemu cilju?
Erjavec je na vprašanje o tem, kaj bo storila Slovenija, ko bo na njene meje prihajalo od 5000 do 8000 ljudi na dan, odgovoril, da je to odvisno od tega, kaj bo storila Nemčija. "Dokler jih bo sprejemala, bo postopek potekal kot doslej. Takoj ko bo Nemčija zaprla svojo mejo, pa bo Slovenija svoje ukrepe prilagodila temu. A v tem trenutku ni informacij ali znakov, da bi Nemčija spremenila svojo politiko," je povedal.
Tako Erjavec kot Györkös Žnidarjeva pa sta poudarila, da Madžarska zapira zelene meje, kar ne pomeni, da uradni mejni prehodi ne delujejo, ne gre za absolutno zaprtje meje.
Pahor: Slovenija upravičeno pričakuje zaostrene razmere glede beguncev
Če bo Nemčija poostrila nadzor nad svojo mejo in potem pričakovano tudi Avstrija, bo morala to storiti tudi Slovenija, če noče, da bi prišlo vanjo več beguncev, kot jih mi lahko oskrbimo, je danes ob robu obiska na svetovni razstavi Expo v Milanu novinarjem povedal predsednik republike Borut Pahor.
Kot je pojasnil, se je o tem nedavno pogovarjal z avstrijskim in nemškim predsednikom. "Moji sogovorniki razumejo, da bi Slovenija v nasprotnem primeru tvegala pri popolni prepustnosti meje ob zaprtju madžarske in avstrijske meje, da postane žep, v katerega bi se stekli desettisoči beguncev, ki jih mi, tudi če bi to želeli, po svojih najboljših močeh ne moremo oskrbovati," je poudaril.
Izpostavil je še, da to ni naša moralna dolžnost. "Naša moralna dolžnost je, da jim pomagamo tolikim kolikor jim lahko - tudi trajneje - o tej možnosti moramo odkrito razmišljati in za njih moramo poskrbeti," je menil.
Kot je dodal, bi preveliko število beguncev, ki ga Slovenija ne bi mogla obvladati tako, da bi tem ljudem nudila varnost in human način preživljanja časa, pri Slovencih sprožilo vprašanje, ali to ne ogroža reda in miru.
"Za vse to bodo poskrbeli naši organi, predvsem policija. Vojska bo poskrbela za logistično pomoč, če bo tako sklenila vlada," je napovedal.
Ob tem je izrazil prepričanje, "da je čas za razsodnost, za premišljene, tudi odločne, odločitve, ki morajo biti razumljene pri slovenskih ljudeh in pri mednarodni javnosti".
"Begunce, prebežnike moramo sprejeti na human način, hkrati pa skrbeti, da s svojimi ukrepi zaščitimo tudi red in varnost," je še izpostavil predsednik republike.
V poslanskih vrstah povsem različno o potrebnem ukrepanju
Prvak SDS Janez Janša je na twitterju vlado pozval, naj sprejme enak ukrep kot Madžarska. Za ZL zaprtje meja ne pride v poštev, Bojan Dobovšek pa svari, da če beguncem k cilju ne bodo pomagale države, jim bo organiziran kriminal.
Nevladne organizacije pripravljene
Rdeči križ Slovenije, Slovenska karitas in Slovenska filantropija so pripravljene na morebiten večji prihod beguncev in so v tesnem stiku s civilno zaščito. V pripravljenosti so tudi njihovi prostovoljci, predvsem so na voljo za pomoč v sprejemnih centrih ob meji s Hrvaško.
V Rdečem križu Slovenije (RKS) so povedali, da že od avgusta zbira materialno in denarno pomoč za begunce, tudi ekipe prve pomoči so že v pripravljenosti, prav tako je ob sprejemnih točkah pripravljena služba za obnavljanje družinskih vezi.
Na območnih združenjih rdečega križa imajo zaenkrat dovolj konzervirane hrane, pitne vode v plastenkah, higienskih pripomočkov, šotorov, spalnih vreč in ležalnih podlag. Tudi oblačil in obutve trenutno ne zbirajo. Skladišča so polna in zaenkrat je po navedbah RKS vsega dovolj.
V tem hipu jim najbolj prav pridejo finančna sredstva, da bi lahko nakupili, če bi jim česa zmanjkalo. Zato je na RKS ves čas odprt njihov račun SI56 0310 0111 1122 296, sklic 00 96868, na katerega posamezniki in pravne osebe lahko nakažejo prostovoljne prispevke.
Tudi v Slovenski karitas so v pripravljenosti. Za naslednje dni so na prihod beguncev pripravljeni s hrano in vodo, predvsem pa so prostovoljci v pripravljenosti za pomoč v sprejemnih centrih ob meji s Hrvaško. Obe organizaciji sicer sodelujeta med sabo. Kot so povedali, so se danes s civilno zaščito že nekajkrat slišali.
Na ukrepanje ob prihodu beguncev so se v Slovenski filantropiji pripravljali že pred prvim begunskim valom pred mesecem dni, s pripravami pa še nadaljujejo. Civilni zaščiti in pristojnim v nastanitvenih centrih so že posredovali imena kontaktnih oseb za primer, če bi prostovoljcem RKS ali Slovenske karitas začele pojenjati moči in bi zato aktivirali njihove prostovoljce. Kot poudarjajo, so vključeni v koordinacijo z drugimi humanitarnimi organizacijami. Po njihovih informacijah so nastanitveni centri dovolj oskrbljeni, a tako stanje zadošča za dan ali dva.
V pričakovanju prihoda beguncev so organizirali tudi 16 usposabljanj za prostovoljce, ki se jih je udeležilo nekaj čez 330 ljudi, z usposabljanji pa nadaljujejo. Ob prvem begunskem valu je Slovenska filantropija o aktualnih potrebah po prostovoljcih obveščala na svoji spletni strani. Tokrat ne bo ravno tako, saj bodo najprej klicali usposobljene prostovoljce.
Širšo javnost bodo začeli obveščati, ko bo usposobljenih prostovoljcev zmanjkalo. Vzpostavili so tudi dežurno telefonsko številko, kamor se lahko javijo vsi morebitni prostovoljci. Na številki 041 654 726 so dosegljivi od 7. do 22. ure.
V Slovenski filantropiji ljudi še pozivajo, naj se z zbrano pomočjo ne odpravljajo samoiniciativno na področja, kjer so begunci, saj to prostovoljcem predstavlja le dodatno delo. Zbrano pomoč naj pomoč predajo humanitarnim organizacijam, ki jo bodo primerno razporedile.
Slovenija povečuje nastanitvene zmogljivosti za begunce
Predstavniki vlade so na četrtkovem sestanku usklajevalne skupine za reševanje begunske problematike pojasnili, da pristojne službe ves čas aktivno spremljajo migracijske tokove v regiji. Slovenija nadaljuje s povečevanjem pripravljenih nastanitvenih zmogljivosti, predvsem v zidanih objektih, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve.
Učinek domin
Cerar je opozoril, da bi v primeru popolnega zaprtja meje oziroma zelo intenzivnega nadzora meje v kateri koli državi to sprožilo učinek domin, saj bi vse države, ki bi jih to prizadelo, morale izvesti podobne ukrepe.
"Če bi se severno od nas začele meje zapirati ali nadzor zelo močno krepiti, potem bomo v Sloveniji ukrepali sorazmerno na enak način ... kajti ne moremo dovoliti, da bi Slovenijo preplavilo nenadzorovano število beguncev oziroma migrantov," je še izpostavil premier.
Slovenija po njegovih besedah mora poskrbeti za varnost ter biti ob tem humanitarna in solidarna. Za to ima pripravljene vse možne kapacitete, pripravljena je policija, civilna zaščita, v ozadju se lahko angažira tudi vojska, seveda zgolj v logističnem smislu kot pomoč, je pojasnil premier.
