Begunska situacija v Evropi je vse slabša, ocenjuje državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic. Kot pravi, zahodnobalkanska migracijska pot stopa v ospredje, za nas pa je še posebej pomembno, da Madžarska na njej gradi ograjo. Torej država, ki jo za pot v druge dele Evrope uporablja 95-odstotkov migrantov s te poti, kar bo pomenilo njihovo preusmeritev – tudi v Slovenijo.
"Slovenija problem migracij obravnava kot velik humanitarni problem," je dejal in dodal, da govora o kakršnem koli zapiranju slovenskih mej ni. "Ne kriminalizramo beguncev, ki se umikajo iz območij, kjer so ogrožena njihova življenja. Moramo pa opozoriti tudi na možne zlorabe. Humanitarno krizo zlorabljajo kriminalne združbe," je opozoril.
Po njegovem je treba krizo zajeziti na njenem izvoru.
"Slovenija trenutno še ni pod pritiskom zaradi migracij, trenutno je v centru za tujce 18 oseb. To povprečje se običajno giblje od 20 do 25 oseb. V azilnem domu imamo 66 prosilcev za mednarodno zaščito, kar je tudi običajno," je še povedal Šefic. In razložil, da pa seveda obstaja povečano tveganje, da bo zasedenost kapacitet že kmalu višja. "Vlada je sprejela kontingentni načrt, po katerem bi lahko sprejeli večje število migrantov. Dokument je tudi javno objavljen."
Kot je dejal, kontingentni načrt predvideva več faz. V prvi fazi obravnavanje do 280 beguncev, za kar država že ima kapacitete, ter fazo do in nad 500 beguncev, ko bi bilo potrebno medresorsko reševanje. Ob primeru res velikega navala, bi se lahko za begunce uporabljalo tudi blagovne rezerve.
Dejal je, da število beguncev ni omejeno na 900, ta številka se v načrtu pojavlja le kot podlaga za izračune. "Zavedamo se, da je lahko število migrantov bistveno večje."
Če bi zapolnili vse kapacitete, bi po mnenju ministrstva morali aktivirati tudi zasebne kapacitete. Bodo pa pri reševanju problematike sodelovali tudi z nevladnimi organizacijami, vključno z Rdečim križem in Karitas. V primeru res velikega števila migrantov pa bi se s pooblastilom države lahko uporabile blagovne rezerve Slovenije.Če bo število migrantov nad 500, se bo oblikovala posebna državna medresorska skupina, ki bo vodila vse aktivnosti, je pojasnil.
Slovenija se intenzivno pripravlja na povečanje migracij. "Vendar pa imajo tudi najbolj organizirane države ob takšnih številkah ljudi težave in vseh dejavnikov ni mogoče predvideti," je še dejal.
Dejal je sicer, da bo Slovenija za večino migrantov prehodna država, saj so njihove ciljne države Nemčija, Švedska, Nizozemska in nekatere druge, zato večjega števila prošenj za azil ni pričakovati. Vsaj do konca septembra, dokler Madžarska ne bo končala zidu, pa Šefic ocenjuje, da bodo migranti še prečkali to državo.
Generalna direktorica direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Nina Gregori je dodala, da bodo prosilce za mednarodno zaščito obravnavali v azilnem domu. Tiste, ki zanjo ne bodo zaprosili, pa bodo obravnavali po zakonu o tujcih. Nastanili jih bodo v centru za tujce in jih poskušali vrniti v državo izvora, če to seveda ni država, v kateri bi bilo ogroženo njihovo življenje.
Beguncem pomagata Slovenska karitas in društvo ADRA Slovenija
V pomoč beguncem se je že vključila Slovenska karitas, pri Rdečem križu Slovenije (RKS) pa vključitev napovedujejo v primeru potrebe. Karitas je za begunce, ki se bodo zatekli v Slovenijo, že odprla račun za zbiranje pomoči. Beguncem v Grčiji pomaga tudi društvo ADRA Slovenija.
V Slovenski karitas pričakujejo, da bo v prihodnjih dneh v Slovenijo pribežalo večje število migrantov in beguncev iz Sirije in Iraka, zato se že pripravljajo, da jim bodo pomagali z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami, informacijami in psihosocialno pomočjo.
Za ta namen so že odprli poseben račun. Pomoč se lahko nakaže na račun: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, Ljubljana, št. računa: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Pomoč beguncem, sklic: 00 628.
V primeru, da bodo begunci prišli k nam, želijo v Slovenski karitas po besedah njenega generalnega tajnika Imreta Jerebica aktivirati predvsem prostovoljce na območjih, kjer bodo begunci. "Najpomembnejše je, da smo tam, ko ljudje pridejo, nato pa se vključujemo v mrežo, ki jo bo organizirala civilna zaščita," je pojasnil.
Kot je pojasnila Jana Lampe iz Slovenske karitas, so glede begunske krize tudi ves čas v stikih z lokalnimi Karitas v drugih državah. S Srbsko karitas so se tako že dogovorili, da ji bodo namenili 5000 evrov, ki naj bi jih porabili za pakete s hrano, higienske potrebščine in odeje.
Po besedah Lampetove je denarna pomoč tudi najhitrejša in najučinkovitejša pomoč. Paketov s hrano namreč ni smiselno pošiljati, ker je prevoz velik strošek, hrana v Srbiji pa cenejša, je dejala.
V reševanje begunske krize se je vključilo tudi Humanitarno društvo ADRA Slovenija, ki bo do četrtka zbiralo oblačila, higienske pripomočke in opremo za begunce v mestu Molyvos na grškem otoku Lezbos, kamor so pribežali begunci iz Sirije, Iraka, Somalije in Afganistana. Zbrano pomoč bo na otok v petek brezplačno prepeljalo letalo Adrie Airways.
Kot so sporočili iz društva, zbirajo predvsem športne čevlje, pokrivala, poletna oblačila, higienske pripomočke, sanitetni material, spalne vreče, oblačila za otroke, pa tudi finančna sredstva za dnevne obroke. Potrebuje tudi prostovoljce za pomoč pri pakiranju pomoči. Sporočili so, da sta se Slovenska vojska in Ministrstvo za obrambo odzvala njihovi prošnji in bosta omogočila brezplačen prevoz zbrane materialne humanitarne pomoči iz Ljubljane na letališče v Brniku.
Zbirajo tudi finančna sredstva za begunce v Srbiji, ki se jih lahko nakaže na račun: Humanitarno društvo ADRA Slovenija, Njegoševa 15, Ljubljana, št. računa SI56 6100 0000 7360 804, namen plačila: Begunci, sklic: ni reference.
Na RKS se bodo, kot napovedujejo, v pomoč beguncem z Bližnjega vzhoda vključili, ko se bo pokazala potreba. Konkretnih sestankov z drugimi organizacijami ali državnimi organi na temo begunske krize pri RKS še niso imeli, bodo pa nevladne organizacije o tem razpravljale na posvetu, ki bo ta teden.
Pojasnili so še, da se RKS v zagotavljanje pomoči beguncem v nastavitvenih enotah države vključi na osnovi poziva enega ali več pristojnih ministrstev. Slednja morajo tudi zagotoviti potrebna sredstva za pomoč. Ko so vse nastanitvene zmogljivosti države zasedene, lahko RKS begunce sprejme tudi v svojih nastanitvenih enotah.
Merklova in Hollande o reševanju krize
V Berlinu sta se zaradi iskanja rešitev na begunsko-migrantsko krizo danes srečala nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande. Pred pogovorom je Merklova dejala, da si morajo članice Evropske unije pravično razdeliti breme največje begunsko-migrantske krize, s katero se po drugi svetovni vojni srečuje Evropa. Dodala je, da mora Evropa v teh kaotičnih razmerah delovati skupaj. "Trenutne razmere nas zelo skrbijo," je povedala.
Nemčija in Francija bosta sicer oblikovali osnutek skupnih ukrepov za soočanje z vedno večjo begunsko-migrantsko krizo. Kot je povedala Merklova, bi to lahko med drugim vključevalo tudi gradnjo novih centrov za registracijo beguncev in migrantov v Grčiji in Italiji. Osebje in vodstvo zanje bi do konca leta zagotovila Evropska unija kot celota.
"Zmanjkuje nam časa. Članice EU si morajo razdeliti stroške, ki so povezane z nujnimi ukrepi," je dejala Merklova.
Tako Merklova kot Hollande sta povedala tudi, da mora EU sestaviti poenoten seznam varnih držav, nato pa tiste iskalce azila, ki prihajajo iz držav, ki so na tem seznamu, nemudoma vrniti domov.
V Nemčiji so sicer vedno bolj odločeni, da je nujno vzpostaviti nov sistem obveznih kvot za begunce, ki jih morajo sprejeti vse članice EU. Opozorili so, da bodo na svojih državnih mejah ponovno uvedli nadzor, če druge države ne bodo enakovredno prevzele svojega deleža bremena vedno večjega števila beguncev in migrantov.
Ker države EU ne uspejo sprejeti poenotenih ukrepov glede največje begunsko-migrantske krize, Berlin in Bruselj opozarjata na navarnosti, ki jih to lahko prinese.
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je povedal, da ta neuspeh Unije, da bi bila bolj velikodušna in da bi si bolj enakomerno razdelila breme, ustvarja Evropo, v kateri noče živeti.
Medtem pa so predstavniki nemških socialdemokratov posvarili, da se bo javno mnenje obrnilo proti EU, če bo v Nemčiji končala več kot tretjina tistih, ki v Evropi iščejo azil, medtem ko mnogo drugih držav, predvsem v vzhodni Evropi, sprejema minimalno število beguncev in migrantov.
Nemčija ne bo več vračala sirskih beguncev
Nemčija je za sirske državljane prekinila izvajanje dublinske uredbe, v skladu s katero mora prosilce za azil obravnavati tista država članica EU, v kateri so vstopili v unijo. EU je odločitev Nemčije pozdravila kot "dejanje evropske solidarnosti", je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
"Dublinska uredba: v tem trenutku ji v praksi za sirske državljane ne sledimo," je prek Twitterja sporočila zvezna pisarna za migracije in begunce.
Po besedah tiskovne predstavnice Evropske komisije Natashe Bertaud za komisijo to pomeni priznanje dejstva, da ne more zapustiti držav članic samih v soočanju z vse večjim številom prosilcev za azil, ki iščejo zatočišče v Evropi.
V skladu z dublinsko uredbo mora prosilce za azil obravnavati tista država članica EU, v kateri so vstopili v unijo, kar v praksi pomeni, da so države, kot sta Grčija ali Italija, zasute s prošnjami, saj tisoči prihajajo k njim prek morja.
Nov val na Madžarskem
Na Madžarsko je prek Srbije v ponedeljek vstopilo rekordno število beguncev, to je skupaj 2093, je danes sporočila madžarska policija. Gre za največje število vstopov v enem dnevu. Migranti so mejo prečkali blizu kraja Roszke, na Madžarsko pa prispeli le nekaj dni pred dokončanjem ograje, ki jo na meji s Srbijo gradi Budimpešta.
Pri več kot 2000 beguncih, ki so v ponedeljek vstopili na Madžarsko, gre za del vala okoli 7000 beguncev, katerih napredovanje v EU je minuli teden z razglasitvijo izrednih razmer in zaprtjem meje z Grčijo ustavila Makedonija. Skopje je nato v soboto odpravilo blokado meje in s tem sedemtisočerici migrantov omogočilo pot naprej.
Številni begunci so ob prihodu na Madžarsko dopisnikom francoske tiskovne agencije AFP predstavili dogajanje v Makedoniji, kjer so bili priče hudim izgredom ter uporabi pištol in solzivca s strani policije.
Madžarska je sicer v letošnjem letu registrirala več kot 100.000 prošenj za azil, več kot dvakrat več kot v celotnem lanskem letu. Leta 2012 je bilo prošenj za azil le 2000.
Število beguncev se je drastično, na okoli 1500 dnevno, povečalo ta mesec, potem ko je Budimpešta napovedala gradnjo žičnate ograje na meji s Srbijo. Begunci so v minulih dneh na Madžarsko vstopili ob železniški progi blizu kraja Roszke, enem izmed redkih odsekov meje, ki jih ograja še ni zablokirala. Konservativna madžarska vlada je napovedala, da bo meja popolnoma zaprta do konca avgusta.
Ograja je sicer le eden izmed ostrih proti beguncem sprejetih ukrepov na Madžarskem. Mednje štejejo še zaostrovanje azilne zakonodaje, kazni za nezakonito prečkanje meje in načrti za trajno zaprtje begunskih centrov.
Avstrija in Bolgarija napovedujeta vpoklic vojakov
Avstrijska vojska bo zaradi navala migrantov, ki prihajajo iz Madžarske in Italije, vpoklicala več kot 500 vojakov, je danes napovedal avstrijski obrambni minister Gerald Klug. Zagotovili jih bomo toliko, kolikor bo potrebno," je povedal pred sestankom svojega kabineta, kjer so govorili o vrsti ukrepov v soočanju z migrantsko krizo. Vojaki bodo pomagali pri transportu ljudi in opreme, postavljanju bivališč in zagotavljanju hrane, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po besedah notranje ministrice Johanne Mikl-Letiner vojakov ne nameravajo takoj vpoklicati na mejah, saj je to, kot je dejala, "zadnji korak". Sicer pa je avstrijska vlada obenem imenovala "migracijskega koordinatorja", nekdanjega bančnika Christiana Konrada.
Avstrija ima svoj glavni sprejemni center v Traiskirchnu, južno od Dunaja, ki je že sedaj prenatrpan z ljudmi, zaradi česar so mnogi primorani spati zunaj. Zvezna vlada je obtožila posamezne avstrijske zvezne države, da zavlačujejo z zagotavljanjem dodatnih namestitev.
Število prosilcev za azil v Avstriji je v obdobju od januarja do junija poskočilo na 28.300, kar je toliko kot lani v celem letu. Oblasti obenem ocenjujejo, da bodo v letošnjem letu zabeležili 80.000 prošenj.
Medtem je Bolgarija zaradi velikega dotoka beguncev na svoje štiri mejne prehode z Makedonijo napotila 25 vojakov in lažja oklepna vozila. "Naša naloga bo okrepiti nadzor, ki ga izvaja mejna policija," je povedal tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Nikolaj Karaivanov. Dodal je, da bodo število vojakov in oklepnih vozil v naslednji fazi po potrebi povečali, "če bo tako zahtevala situacija".
Bolgarska notranja ministrica Rumijana Bačvarova pa je danes dejala, da je tveganje za ponovitev situacije, kot je bila v Makedoniji, "relativno nizko", saj "vsi vedo, da so bolgarske meje dobro varovane".
Britanci nad migrante brez dovoljenj
Velika Britanija je danes napovedala ostre ukrepe proti nezakonitim priseljencem, ki bivajo v državi in delajo na črno. Med drugim jim grozi do pol leta zapora in neomejena denarna kazen, zasegli pa jim bodo tudi zaslužek. Banke bodo morale imetnike računov preveriti na seznamih priseljencev, lastniki stanovanj pa ne bodo smeli dati stanovanja v najem nezakonitim priseljencem.
Tistim, ki bodo zaposlili ilegalne migrante, bi lahko zaprli podjetje, odvzeli licenco, ob večkratnih kršitvah pa jim grozi kazenski pregon in celo do pet let zapora.
Minister za priseljevanje James Brokenshire je izpostavil, da bo vlada še naprej preprečevala zlorabo sistema.
Naval beguncev v Italijo
V Italijo je od začetka leta prispelo okoli 108.000 beguncev, med njimi 10.300 mladoletnikov, kažejo zadnje številke Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR). Evropska agencija za nadzor zunanjih meja Frontex je medtem sporočila, da so samo prejšnji teden v Sredozemskem morju rešili 5300 migrantov, večinoma iz Podsaharske Afrike.
Po podatkih UNHCR ima v namestitvenih objektih v Italiji trenutno zatočišče 85.000 prosilcev azila, med njimi 18 odstotkov na Siciliji, 11 odstotkov v Lombardiji in deset odstotkov v Laciju, kjer leži tudi Rim. Kampanja in Apulija na jugu medtem gostita po šest odstotkov migrantov, Trentinsko - Zgornje Poadižje pa okoli odstotek.
Italija je sicer v prvi polovici leta 2015 izgnala 6527 migrantov, ki so na njeno ozemlje vstopili brez ustreznih dokumentov. V celotnem letu 2014 je bilo medtem izgnanih 7006 ljudi, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.
Frontex je s svojega sedeža v Varšavi danes sporočil, da so ladje in letala evropske misije Triton samo prejšnji teden pomagale rešiti skoraj 3400 od 5300 blizu obale Libije prestreženih migrantov. Večino so rešili v 27 operacijah, ki so jih izvedli od petka do nedelje. To je bil tudi najbolj živahen teden za misijo Triton, ki so jo začeli novembra 2014.
Po podatkih Frontexa so v prvih sedmih mesecih letos v osrednjem Sredozemlju rešili okoli 95.000 migrantov.
