FOTO in VIDEO: ZDA uvedle sankcije proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru

ZDA so dan po spornih venezuelskih volitvah uvedle sankcije proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru. Kot je sporočilo finančno ministrstvo v Washingtonu, so s sankcijami zamrznili morebitno Madurovo premoženje v ZDA, ameriškim državljanom pa prepovedali poslovanje z njim.

"Nedeljske nezakonite volitve so dokaz, da je Maduro diktator, ki ne upošteva volje venezuelskega ljudstva," je sporočil ameriški finančni minister Steven Mnuchin.

Na nedeljskih volitvah v ustavodajno skupščino je bila volilna udeležba 41,5-odstotna, je sporočila venezuelski volilna komisija. Po ocenah predsednice volilne komisije Tibisaye Lucene je volilo okrog osem milijonov ljudi, poroča BBC. Po podatkih opozicije pa naj bi se volitev udeležilo le 2,48 milijona volivcev od 19,4 milijona volilnih upravičencev.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je ocenil, da gre za največje glasovanje za revolucijo v zadnjih 18. letih. Volilna dan je sicer zaznamovalo nasilje, ki je po zadnjih podatkih zahtevalo najmanj 10 smrtnih žrtev.

V protestih proti volitvam članov v Venezueli vplivne ustavodajna skupščine, ki ji je Maduro naložil pripravo nove ustave, je prišlo na dan volitev do napadov na volišča. Nasprotniki volitev so tudi pripravili številne cestne blokade, vse pa je sprožilo nasilni odgovor varnostnih sil, ki so ponekod odgovorile s streljanjem.

Voditelj venezuelske opozicije Hendrique Capriles je Venezuelce že pozval, naj danes nadaljujejo s protestnimi shodi proti predsedniku Maduru po vsej državi, za sredo pa je napovedal množični protest v prestolnici Caracas.

"Ne priznavamo tega goljufivega procesa," je po zaprtju volišč dejal Capriles.

Maduro je na dan volitev in po volitvah prepovedal proteste in zagrozil s kaznijo do 10 let zapora.

Venezuelski predsednik je sicer po objavi volilne udeležbe v govoru pred na stotine podpornikov v središču Caracasa dejal, da so bile nedeljske volitve "največje glasovanje za revolucijo v zadnjih 18 letih", pri tem pa imel v mislih leto, ko je njegov mentor, pokojni Hugo Chavez prišel na oblast.

Vodja venezuelske volilne komisije Tibisay Lucena je pred tem sporočila, da je bila volilna udeležba "izredna" in da se je volitev udeležilo več kot osem milijonov volivcev. Volitve je opozicija bojkotirala, večina mednarodne skupnosti pa obsodila kot poskus Madura, da si prigrabi oblast.

Za 545 mest v ustavodajni skupščini se je potegovalo okoli 5500 kandidatov. Kot navaja dpa, sta med njimi tudi Madurova soproga Cilia Flores in Delcy Rodriguez, ki je bila še do nedavnega zunanja ministrica.

Nova ustavodajna skupščina naj bi začela delovati v sredo in to kar v stavbi parlamenta, v katerem ima od začetka lanskega leta večino opozicija. Ta ustavodajna skupščina naj bi zdaj nadomestila parlament in napisala novo ustavo.

ZDA obsodile volitve in napovedali odgovor proti Madurovi vladi

Na nedeljske volitve so se že odzvale ZDA in jih obsodile. V Washingtonu so napovedali "odločen in hiter odgovor" proti Madurovi vladi.

"ZDA obsojajo vsiljene volitve za narodno ustavodajno skupščino, ki naj bi zamenjala legitimno izvoljeno nacionalno skupščino in spodkopala pravico venezuelskega ljudstva do pravice do samoodločbe," je v sporočilu za javnost zapisala tiskovna predstavnica State Departmenta Heather Nauert.

"ZDA podpirajo venezuelsko ljudstvo in njihove izvoljene predstavnike v njihovem prizadevanju za obnovo države in polno delujoče demokracije," je dodala in hkrati napovedala sankcije proti "arhitektom avtoritarizma v Venezueli", vključno proti tistim, ki bodo sodelovali v novi ustavodajni skupščini.

Tudi Evropska unija je kritična do volitev. "Ustavodajna skupščina, ki so jo izvolili v vprašljivih in nasilnih okoliščinah, ne more biti del rešitve trenutne krize," je dejala tiskovna predstavnica Evropske komisije Mina Andreeva. EU obsoja varnostne sile, ki so po oceni Bruslja prekomerno nasilne. Naloga vlade je, da varuje temeljne pravice prebivalcev in ustavo. V te pravice sodi tudi pravica do svobode govora in mirnih demonstracij, so še sporočili iz Bruslja.

"Komisija ima resne pomisleke, ali lahko prizna rezultate volitev," je dodala Andreeveja in poudarila, da se bo EU še naprej zavzemala za mirno rešitev krize v Venezueli.

Volitve zaznamovali hudi protesti, več mrtvih

Opozicija je ljudi pozvala k protestom, eden večjih se obeta v sredo, ko naj bi v Caracasu prvič zasedala nacionalna skupščina. 

"Ne priznavamo teh skorumpiranih volitev," je bil oster opozicijski voditelj Henrique Capriles in nedeljsko dogajanje opisal kot "masovni umor". Najmanj trije ljudje so v nedeljo namreč umrli, dva najstnika in vojak, ki jih je v zvezni državi Tachira ubila narodna garda.

V soboto zvečer so na njegovem domu v kraju Ciudad Bolivar ubili enega od vidnejših opozicijskih kandidatov, 39-letnega pravnika Joseja Felixa Pinedo. Med kampanjo je 10. julija že bil ubit en kandidat, in sicer v mestu Maracay.

Med protestom, ki so ga pripravili še pred odprtjem volišč, pa je bil ubit aktivist opozicije Ricardo Campos, član opozicijske koalicije MUD, so sporočili iz parlamenta, v katerem ima večino opozicija. 

V prestolnici Caracas je med volitvami vrelo, eksplozija blizu enega od demonstracijskih shodov je poškodovala nekaj policistov in njihovih vozil. Oblasti so protestnike v četrti El Paraíso razgnale z oklepnimi vozili.