FOTO: Katalonski premier vztraja pri neodvisnosti in ljudi poziva k mirnemu uporu

Španska vlada je z odlokom, objavljenim v španskem uradnem listu danes zjutraj, Kataloniji uradno začasno odvzela avtonomijo ter prevzela naloge in pristojnosti katalonske regionalne vlade.

Večino nalog in pristojnosti katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta in podpredsednika Oriola Junquerasa je prevzela namestnica španskega premierja Soraya Saenz de Santamaria. Preostali ministri vlade Mariana Rajoya so medtem prevzeli naloge in pristojnosti tistih katalonskih ministrstev, ki se vsebinsko prekrivajo z njihovimi resorji.

Puigdemont, ki vztraja pri neodvisnosti in je ljudi pozval k mirnemu uporu, ter vsi člani njegove vlade so bili obenem odstavljeni s svojih položajev, vsebino uradnega lista povzemata španski El Pais in britanski BBC. Skupno je bilo tako odstavljenih kar 150 sodelavcev katalonske vlade.

"Najboljši način za zaščito tega, kar smo dosegli, je demokratično nasprotovanje uporabi 155. člena," je Puigdemont povedal v nagovoru, ki ga je ob 14.30 objavila katalonska javna televizija TV3. Uporabo 155. člena španske ustave s strani Madrida je označil za "naklepni napad na večinsko voljo Kataloncev". Izpostavil je, da je v nasprotju z demokracijo.

Zdaj so po njegovih besedah ključne "potrpežljivost, vztrajnost in zaupanje v prihodnost". "Vztrajajmo še naprej (...) brez nasilja in žalitev," je poudaril in dodal, da "bomo še naprej delovali za svobodno državo".

Po poročanju španskega časnika El Pais, ki se sklicuje na vire v španski vladi, naj v kabinetu premierja Rajoya današnjim besedam Puigdemonta "ne bi pripisovali neke teže", saj da je bil odstavljen in je zdaj le še "zamenjan predsednik Generalitata", kakor se imenuje katalonska vlada. Ocenjevali naj bi sicer še, da njegovo obnašanje "spada v domeno pravosodja" oziroma da bi moral zaradi njega odgovarjati na sodišču.

Kasneje se je s tvitom oglasila Rajoyeva Ljudska stranka (PP), ki je Puigdemontov poziv k "demokratičnemu nasprotovanju" označila kot znak njegove nepremišljenosti in brezbrižnosti. "To je zelo resno. Neodgovornost Puigdemonta nima meja," so ocenili v PP.

V uradnem listu je španska vlada ponovila, da bo pri vodenju Katalonije spoštovala načela preudarnosti in sorazmernosti ter določbe katalonskega statuta o avtonomiji ter pozvala k mirnosti in nenasilju.

V spletni izdaji uradnega lista sta poleg tega objavljena razpustitev katalonskega parlamenta in razpis predčasnih regionalnih volitev v Kataloniji 21. decembra. Zapisane so že tudi prve podrobnosti glede izvedbe volitev, med drugim to, da bodo imele stranke za volilni boj na voljo 15 dni, saj se bo ta uradno začel 5. decembra.

Kot piše El Pais, zaenkrat ni jasno, ali nameravajo katalonske stranke, ki se zavzemajo za neodvisnost, sodelovati na teh volitvah. Javnomnenjske ankete sicer že ves čas kažejo na razdeljenost Kataloncev, saj jih približno polovica podpira neodvisnost, preostala polovica pa ne. Tako tudi nove volitve, podobno kot prejšnje, verjetno ne bodo prinesle bistvenih sprememb.

Prvi ukrep Madrida: Odstavitev vodilnih pripadnikov katalonske policije

Nekaj ur po petkovi uvedbi neposrednega nadzora v Kataloniji je španska osrednja vlada večini vodilnih pripadnikov katalonske policije Mossos d'Esquadra odvzela pooblastila.

Ponoči je bil tako odstavljen prvi mož policije Josep Lluis Trapero Alvarez, proti kateremu so že pred časom sprožili preiskavo zaradi upora, potem ko naj 'njegove' enote ne bi pomagale španski civilni gardi v posredovanju proti protestnikom v Barceloni pred referendumom o neodvisnosti 1. oktobra. Odstavili so tudi generalnega direktorja Pereja Solerja. Slednji naj bi že mirno izpraznil svoje delovno mesto. Špansko notranje ministrstvo je tudi že imenovalo Traperovega naslednika. To je postal Ferran Lopez, ki je bil doslej drugi mož katalonske policije. Mesto generalnega direktorja, ki ga je doslej zasedal Soler, naj bi medtem ostalo prazno.

Ob tem pa se postavlja vprašanje, ali bodo tudi člani katalonske vlade spoštovali odlok Madrida in prostovoljno zapustili svoje položaje. Po pisanju katalonske Vanguardie naj bi sicer še imeli na voljo tudi pravne poti, da se uprejo odstavitvi. 

Rajoyeva vlada je sicer sporočila, da se ne bo odzvala nasilno. Ob tem ni znano, kaj bodo storili, če uslužbenci katalonske vlade ne bodo želeli prostovoljno zapustiti svojih položajev. Prav tako ni znano, kako bosta ravnali španska in katalonska policija.

Del katalonske policije Mossos d'Esquadra, ki podpira neodvisnost, je medtem zagotovil, da ne bodo sodelovali pri menjavi aktualnih katalonskih ministrov in uslužbencev. 17.000 pripadnikov Mossosa je sicer razdeljenih na tiste, ki podpirajo neodvisnost, in tiste, ki želijo ostati del Španije.

Puigdemontu v primeru obsodbe grozi tudi do 30 let zapora

Špansko tožilstvo je prav tako napovedalo, da bo v prihodnjih dneh vložilo obtožnico proti Puigdemontu zaradi upora, sodišče pa bo nato odločilo, ali jo bo sprejelo ali ne. V primeru obsodbe bi lahko Puigdemontu grozilo po različnih navedbah od 25 do 30 let zapora.

Poleg tega je Madrid odredil zaprtje katalonskih diplomatskih predstavništev v tujini, poroča spletni portal Spain Report.

Senatorji so sicer v petek odločili, da španska osrednja vlada ne bo posegala v katalonski javni radio in televizijo, poroča nemški portal Deutsche Welle.

Tisoče protestnikov tako za kot proti neodvisnosti

Burnemu političnemu dogajanju v petek so sledili množični protesti tako zagovornikov kot nasprotnikov neodvisnosti v več katalonskih mestih, ki so se zavlekli pozno v noč, še piše BBC. Udeležilo se jih je na tisoče ljudi.

V Madridu so se popoldne odvili veliki protesti "za enotnost Španije in ustavo".

Največ ljudi, kakih 15.000, se je sicer sinoči zbralo na shodu za neodvisnost pred poslopjem regionalnega parlamenta v Kataloniji. Na manjših protestih skrajno desnih skupin, ki nasprotujejo neodvisnosti, pa je prišlo do izgredov, med drugim do razbijanja oken na zgradbi radia Catalunya. Izgredniki so tudi napadli nekaj mimoidočih in jih lažje poškodovali.

Ta konec tedna bo po nekaterih napovedih pomembno predvsem to, ali bo katalonska vlada sama odstopila in pa v kolikšni meri bodo zagovorniki neodvisnosti uresničili svoje grožnje o mirnem uporu prevzemu nadzora s strani Madrida, tako s protesti kot stavkami in drugimi sredstvi.

SMC za dialog pri nadaljnjih političnih procesih v Španiji in Kataloniji

Stranka modernega centra slovenskega premierja Mira Cerarja je medtem po petkovi razglasitvi katalonske neodvisnosti in sprejemu protiukrepov španske vlade danes na svoji spletni strani zapisala, da si želi, da bi bili nadaljnji politični procesi v Španiji in Kataloniji vodeni v demokratičnem duhu, z dialogom in brez uporabe sile.

Kot so še zapisali, SMC spoštuje mednarodno zagotovljeno pravico do samoodločbe vsakega naroda. Uveljavljanje te pravice predpostavlja ustrezne pravne podlage in postopke ter politični dialog vseh vpletenih strani. Tako pa je potekalo tudi osamosvajanje Slovenije, so poudarili.

Ob tem so izpostavili, da se je Slovenija za samostojnost in neodvisnost odločila v želji po zagotovitvi demokracije, pravne države, človekovih pravic in skupne evropske prihodnosti. Svojo pravico do samoodločbe je uveljavila po ustavnopravni in zakonski poti. Kot so še zapisali na spletni strani SMC, je Slovenija plebiscit izvedla tako, da je zagotovil visoko stopnjo demokratične legitimnosti za delovanje vseh nosilcev oblasti.

Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je v petek glede dogajanja v Kataloniji ponovilo dosedanja stališča. MZZ zagovarja univerzalno in neodtujljivo pravico vseh narodov do samoodločbe, pri čemer mora biti ta izražena in izvedena v skladu z demokratičnimi standardi, na zakonit način in skladno s španskim pravnim redom in mednarodnim pravom, so sporočili.

Spomnimo ...

Katalonski regionalni parlament je v petek podprl resolucijo, ki predvideva razglasitev Katalonije za neodvisno republiko. V 135-članskem parlamentu je za resolucijo glasovalo 72 poslancev, proti 10, dve glasovnici sta bili prazni. Poslanci opozicije - Ljudske stranke, socialistov in stranke Ciudadanos - so pred tajnim glasovanjem zapustili dvorano.

Predlog o razglasitvi Katalonije za neodvisno in suvereno državo so v parlament vložile vladajoča koalicija Junts Pel Si in skrajno leva stranka CUP, ki vladi s svojimi desetimi poslanci v parlamentu zagotavlja večinsko podporo.

Kmalu po glasovanju v Barceloni je španski senat v Madridu v petek potrdil začasni odvzem avtonomije Kataloniji v skladu s 155. členom španske ustave. Za je glasovalo 214 članov senata, 47 jih je bilo proti, eden se je vzdržal.

Po glasovanju v katalonskem parlamentu in španskem senatu se je na izredni seji v petek sestala še španska vlada. Premier Mariano Rajoy je po seji napovedal razpustitev katalonskega parlamenta in razpis novih regionalnih volitev 21. decembra. Španska vlada se je tudi obrnila na špansko sodišče za razveljavitev resolucije o samostojnosti Katalonije, ki jo je sprejel katalonski parlament.