Macron in Merklova pripravljena na spremembe pogodb EU, če bo potrebno

Novi francoski predsednik Emmanuel Macron se je danes, dan po slovesnem prevzemu položaja, v Berlinu že sestal z nemško kanclerko Angelo Merkel. Voditelja naj bi na srečanju začrtala obrise prihodnjega sodelovanja med državama, še posebej na ravni Evropske unije, ki si je z Macronovo zmago nad desničarsko populistko Marine Le Pen precej oddahnila.

Oba sogovornika sta izrazila pripravljenost na spremembe pogodb EU, če bo to potrebno zaradi reforme evroobmočja. "Z vidika Nemčije je možno spremeniti pogodbo, če je smiselno," je dejala Merklova, Macron pa je pristavil, da glede tega vprašanja "ni tabujev". "Če lahko rečemo, čemu, za kaj, s kakšnim smislom, potem bo Nemčija pripravljena na spremembo pogodbe," je dodala Merklova.

Francoski predsednik je sicer izrazil nasprotovanje razdelitvi "starih dolgov" med državami evroobmočja, vendar je izrazil pripravljenost na delitev bodočih bremen. Macron je med predvolilno kampanjo predlagal ločen proračun za območje evra, finančnega ministra in celo parlament, za kar bi bilo potrebno spremeniti pogodbe EU.

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je opozoril, da bi takšne reforme terjale spremembe pogodb, kar pa v času, ko se v Evropi širi nezadovoljstvo z evrov, "ni realistično".

"Celotni zadevi lahko damo novo dinamiko," je o prihodnosti EU dejala nemška kanclerka, ki je novega francoskega predsednika sprejela le dan po njegovi prisegi. "Nemčija bo dolgoročno le prosperirala, če bo Evropa prosperirala," je dodala.

Macron je po pogovorih z Merklovo obljubil daljnosežne reforme v Franciji. Poudaril je, da so ekonomske in socialne reforme, ki jih načrtuje, pomembne tudi za to, da se Evropa pomakne naprej. Obljubil je, da se bo njegova vlada posvetila vprašanju visoke brezposelnosti, ki ga država ni uspela rešiti zadnjih 30 let.

Francija in Nemčija se po njegovih besedah soočata s pohodom populistov, zato morata še tesneje sodelovati. Zavzel se je za zgodovinsko prenovo Evrope, da bi se lahko spopadla s porastom populizma.

Merklova je dejala, da je Nemčija pripravljena tesneje sodelovati s Francijo pri obrambni politiki in skladnejši evropski zunanji politiki, s katero bi Evropa postala vidnejša in močnejša. Evropski sili želita dati novo spodbudo sodelovanju in nov zagon francosko-nemški osi, je dodala nemška kanclerka.

Macron je danes pred odhodom v Berlin za premierja imenoval malo znanega poslanca desne Republikanske stranke Edouarda Philippa. Z izbiro 46-letnega župana pristaniškega mesta Le Havre naj bi Macron poskušal privabiti še več poslancev desnice v svojo sredinsko stranko Naprej republika. Philippe prihaja iz zmernega krila Republikanske stranke in velja za pragmatičnega politika. Tako kot 39-letni Macron je tudi Philippe obiskoval elitno šolo za visoke javne uslužbence in kovnico bodočih voditeljev države ENA. Zunaj domačega Le Havra je malo znan, politično kariero je začel pri socialistih, nato pa prestopil h konservativcem.

Imenovanje Philippa je po mnenju poznavalcev strateški korak Macrona, s katerim želi v svojo stranko privabiti čim več zmernih politikov z obeh političnih polov. Najmlajši francoski predsednik je na svojo stran že pridobil več deset poslancev Socialistične stranke, s čimer je sprožil obsežne premike v francoski politiki, ki so zamajali tla tradicionalnim strankam. Eden od Macronovih sodelavcev je Philippovo imenovanje označil za dober korak in dejal, da mu bo pomagal "zlomiti desnico".

Republikanci so se na imenovanje odzvali hladno. Iz stranke so sporočili, da obžalujejo Philippovo "individualno odločitev". So mu pa številni težkokategorniki iz stranke, med njimi župan Nice Christian Estrosi, na družbenih omrežjih zaželeli uspešno delo, kar priča, da v stranki niso enotni, kako se odzvati na Macronove poskuse preseganja delitev na leve in desne.

Skrajna desničarka Marine Le Pen, ki je po porazu na predsedniških volitvah danes znova prevzela vodenje Nacionalne fronte, je dejala, da imenovanje Philippa potrjuje, da sta stara desnica in levica enotni v politiki varčevalnih ukrepov, podrejanja Bruslju, množičnega priseljevanja.

Skrajni levičar Jean-Luc Melenchon, ki se je na predsedniških volitvah uvrstil na četrto mesto, je pozval volivce, naj Macronu ne podelijo vse oblasti. "Naj alternativa živi v naši državi," je dodal.

Kmalu znana tudi imena ministrov

Že dan po imenovanju premierja naj bi bila v torek razkrita imena 15 ministrov vladne ekipe, s katero se namerava v petletnem mandatu obdati Macron. Ali bo vlada obstala, bo sicer jasno šele po parlamentarnih volitvah junija, po katerih bo znano, ali bo novi francoski predsednik razpolagal s parlamentarno večino.

Premierja v skladu s francoskim sistemom namreč resda izbere predsednik države, obenem pa mora predstavljati voljo večine v narodni skupščini. Če torej Macronu na volitvah 11. in 18. junija ne bi uspelo osvojiti večine, bi bil primoran na položaj imenovati kandidata stranke oz. skupine strank, ki bi zbrale potrebno večino.

V Franciji premier nadzoruje delo vlade, izvaja politični program predsednika države in usklajuje pobude ministrov, pri čemer mora zagotoviti, da niso v nasprotju s programom predsednika.

Ministrom ne more vsiljevati svoje volje, lahko pa zaprosi predsednika, naj določenega ministra razreši s položaja. Izjemoma lahko nadomesti predsednika pri vodenju vladnih sej. Pogosto se dogaja, da predsednik zaradi političnih koristi razreši premierja.