Cerar v Trstu tudi o arbitraži: 'Dobil sem podporo smeri, ki jo zavzema Slovenija'

V Trstu poteka četrti vrh o zahodnem Balkanu v okviru berlinskega procesa. Ta je namenjen povezljivosti - prometni, gospodarski in med ljudmi, ob ponovni potrditvi neomajne zavezanosti evropski prihodnosti regije, poudarjajo v EU.

Vrh združuje šest zahodnobalkanskih držav - Albanijo, BiH, Makedonijo, Srbijo, Črno goro in Kosovo - ter šest članic EU - Nemčijo, Francijo, Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Slovenijo.

Poleg voditeljev zahodnobalkanske šesterice in šestih članic Unije se vrha udeležujejo tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini, komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn in komisarka za promet Violeta Bulc. Vrha se udeležujeta tudi slovenski premier Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec.

Cerar na vrhu o pomenu vladavine prava za regijo

Premier Cerar je na vrhu posebej izpostavil pomen vladavine prava za regijo. Kot je pojasnil, je pri tem izpostavil tudi pomen arbitražne odločbe o meji med Slovenijo in Hrvaško, v neformalnih pogovorih pa je dobil tudi podporo smeri, ki jo zagovarja Slovenija.

Cerar je v izjavi medijem ob robu srečanja poudaril pomen današnje konference v luči medsebojnega povezovanja držav Zahodnega Balkana in njihovega povezovanja z EU. "Slovenija je tukaj nek pomemben most med Evropsko unijo in državami Zahodnega Balkana, saj lahko s svojim poznavanjem regije veliko pripomore in tudi dejansko pripomoremo k boljšemu razumevanju drug drugega in pri določenih vprašanjih prevzemamo tudi pobude," je dejal predsednik vlade.

Cerar je danes posebej izpostavil pomen vladavine prava za to območje. "Gre za države, ki so obremenjene s preteklostjo in z različnimi konflikti, zato je še posebej pomembno, da prav s spoštovanjem mednarodnopravnih norm in prava nasploh pokažejo, da so sposobne doseči raven, kakršno mora ves čas zagotavljati tudi Evropska unija," je bil jasen premier.

Kot je dodal, je v tem pogledu izpostavil prav pomen arbitražne odločbe med Slovenijo in Hrvaško, "ki je vzorčen primer, kako lahko na pravni način pridemo do zavezujoče odločbe, ki reši pomemben spor med državama".

Cerar je poudaril tudi pomen spoštovanja omenjene odločbe in njene implementacije, ob tem pa ocenil, da so bile njegove besede dobro sprejete.

"V neformalnih pogovorih sem dobil podporo smeri, ki jo zavzema Slovenija, to je smeri spoštovanja arbitražne odločbe, spoštovanja mednarodnega prava in vladavine prava," je povedal ter dodal, da je dobil tudi podporo za smer implementacije odločbe: "O tem sicer nismo razpravljali na formalnem delu, ampak to je, jaz mislim, edina pot in to razumejo tudi državniki, politiki najvišjega ranga."

Po Cerarjevih besedah bo tako celoten proces, ki je v teku, vključno z današnjim srečanjem s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, "pripeljal do rezultata, da bomo na koncu vsi ozavestili pomen implementacije arbitražne odločbe".

Erjavec v Trstu za spoštovanje mednarodnih pogodb

Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je na današnjem vrhu Zahodnega Balkana v Trstu opozoril, da je situacija na Zahodnem Balkanu še vedno nestabilna, kar bo po njegovi oceni težko izboljšati brez vsestranskega spoštovanja mednarodnih pogodb in vladavine prava. O tem je med drugim govoril z britanskim zunanjim ministrom Borisom Johnsonom.

Kot je v izjavi za medije ob zaključku uradnega dela vrha povedal Erjavec, je tako v pogovoru z Johnsonom kot evropskim komisarjem za širitvena pogajanja Johannesom Hahnom izrazil prepričanje, da mora biti na bruseljski agendi ves čas tudi situacija na Zahodnem Balkanu.

"Ta ni preprosta, je zapletena. Gre tudi za vprašanje stabilnosti, stabilnost EU pa je odvisna tudi od stabilnosti Zahodnega Balkana," je poudaril. Pri tem se je navezal na problematiko migracij, kjer sta po Erjavčevem prepričanju potrebni enotna politika in zagotovitev varovanja zunanjih meja EU.

Poseben poudarek je namenil spoštovanju mednarodnih pogodb in odločb arbitražnih sodišč ter vladavine prava. Brez tega regija po njegovih besedah nima perspektive, da bi lahko bila del EU.

Johnson glede spoštovanja arbitraže naklonjen Sloveniji

Izpostavil je tudi arbitražno razsodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško, o čemer sta govorila tudi z Johnsonom. Ta je po Erjavčevih besedah izrazil razumevanje pomena spoštovanja mednarodnega prava in slovenskega stališča, da je treba odločbo arbitražnega sodišča spoštovati.

Erjavec ga je opozoril, da je vprašanje meja eden ključnih izzivov pri stabilizaciji Zahodnega Balkana. "Vemo, da v okviru nekdanje Jugoslavije meje niso bile definirane in da praktično znotraj Zahodnega Balkana ne glede na to, da imamo nove države, ostaja vrsta odprtih mejnih vprašanj. Po 26 letih ta vprašanja še vedno niso rešena," je poudaril.

Tako ta kot tudi druga bilateralna vprašanja se po Erjavčevih ocenah sicer rešujejo prepočasi, zato bi morali okrepiti prizadevanja in vsestranski dialog.

Počivalšek napovedal okrepitev gospodarskega sodelovanja

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je ob robu vrha zahodnega Balkana v Trstu poudaril, kako pomembno je za Slovenijo, ki je kulturno in zgodovinsko povezana s tem prostorom, sodelovanje v tovrstnih procesih. Minister verjame, da bo Slovenija gospodarsko sodelovanje z regijo še okrepila.

Počivalšek je gospodarskim ministrom, sodelujočim na današnjem vrhu, med drugim predstavil projekt slovenskih podjetij s področja elektromobilnosti na Balkanu, sicer pa so govorili tudi o možnostih boljše povezanosti prek izboljšanja infrastrukture na vseh področjih. "Brez infrastrukture namreč ni gospodarske rasti in ni blaginje. Tega se vsi zavedamo," je dodal minister.

Kot je ugotavljal, se stvari tudi na tem področju počasi vendarle premikajo. "Za Slovenijo, ki je kulturno in zgodovinsko povezana s tem prostorom, je pomembno, da sodelujemo v teh razvojnih procesih," je poudaril Počivalšek.

Slovenija je s svoje strani že oz. še bo sofinancirala dva razvojna sklada v skupni vrednosti milijona evrov, sicer pa minister verjame, da bo naša država gospodarsko sodelovanje z zahodnobalkansko regijo še okrepila. Kot je opozoril, gre nenazadnje za drugega največjega gospodarskega partnerja za Evropsko unijo, pri čemer pa imamo še velike rezerve.

Nemčija in Francija Italiji ponudili pomoč

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta danes Italiji obljubila pomoč pri soočanju z velikim številom migrantov, ki prihajajo prek Sredozemskega morja. Italija, v katero je letos prek Sredozemskega morja prišlo že več kot 84.000 prosilcev za azil, je sicer v zadnjem času večkrat pozvala k pomoči.

"Podpiramo in želimo podpirati Italijo," je po srečanju z Macronom in italijanskim premierjem Paolom Gentilonijem v Trstu povedala nemška kanclerka. Pohvalila je tudi "fantastične" napore Italije pri sprejemanju migrantov. Pozvala je k skupnemu ukrepanju Evropske unije proti tihotapcem ljudi, stabilizaciji Libije in spodbuditvi gospodarske rasti v državah izvora.

Sporočilo francoskega predsednika je bilo podobno, vendar pa je opozoril na razliko med ljudmi, ki upravičeno prosijo za azil, kot so denimo begunci iz Sirije, in ekonomskimi migranti. Francija bo po njegovih besedah storila več za sprejemanje beguncev, "ne more pa sprejeti žensk in moških, ki v naše države pridejo iz ekonomskih razlogov".

Voditelji Italije, Nemčije in Francije so se srečali v Trstu pred vrhom o Zahodnem Balkanu v okviru berlinskega procesa, ki se ga udeležujejo visoki predstavniki šestih zahodnobalkanskih držav in šestih članic EU, med njimi tudi Slovenije.

Italija sicer že dlje časa poziva evropske države, naj storijo več pri delitvi bremen glede sprejemanja migrantov, ki prek Sredozemskega morja prispejo v Evropo. Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije je od več kot 100.000 prosilcev za azil, ki so prišli po tej poti v Evropo, 84 odstotkov prišlo v Italijo. Rim je tako celo zagrozil z zavračanjem tujih ladij z rešenimi migranti.

Evropska agencija za zunanje meje Frontex in države članice EU, ki sodelujejo v reševalni operaciji Triton, so medtem danes sporočile, da bodo operacijo nekoliko prilagodile v korist Italije.