Pri organizaciji Transparency International EU so izpeljali izjemno zahteven projekt: zasledovali so kariere 485 evropskih poslancev, ki se jim je po letu 2009 iztekel mandat, ter 27 članov evropske komisije, ki je pod vodstvom Joseja Manuela Barrosa delovala med leti 2009 in 2014. Zanimalo jih je, koliko se jih je preselilo med lobiste. Ugotovitev: več kot polovica nekdanjih komisarjev in tretjina tistih poslancev, ki so politično udejstvovanje zamenjali za delo v zasebnem sektorju.
"Najbolj zaskrbljujoči so primeri, ko se politiki z visokih položajev znotraj EU preselijo neposredno na pozicije, s katerih želijo vplivati na nekdanje kolege in njihovo osebje, ali pa se pridružijo organizacijam, katerih delo so prej nadzirali," opozarjajo avtorji poročila.
Razvpit je primer nekdanjega predsednika evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, ki se je zaposlil v upravnem odboru investicijske banke Goldman Sachs.
A ni bil edini. 26 nekdanjih poslancev si je takoj po izteku mandata našlo delo pri organizacijah, ki lobirajo neposredno v Bruslju. Še posebej sporno je, ker za poslance ni nikakršnega prehodnega obdobja in lahko svoje "zveze" takoj prodajo zasebnemu sektorju. Zanimivo, za njihovo osebje velja dveletna prepoved.
Pri nekdanjih komisarjih to obdobje traja leto in pol. Juncker je sicer obljubil, da ga bo podaljšal, a se doslej ni zgodilo še nič. K temu pozivajo tudi evropski poslanci, medtem ko pred svojim pragom očitno ne nameravajo pometati.
Leto in pol pa je že mimo in tako so tudi komisarji iz Barrosove druge komisije že na novih delovnih mestih. Nekdanja komisarka za digitalno družbo Neelie Kroes se je, na primer, pridružila upravnemu odboru Uberja, drugi so delo dobili pri Arcelor-Mittalu, Volkswagnu in Bank of America. Vsi našteti imajo močne lobistične interese v Bruslju.
Prijavljene lobistične stike bruseljskih funkcionarjev lahko spremljate
Pri Transparency International EU so razvili tudi spletno orodje, s katerim lahko spremljate prijavljene lobistične stike evropskih funkcionarjev. Najdete ga na tej povezavi.
Nas je zanimalo, kdo največkrat potrka na vrata slovenske komisarke za promet Violete Bulc. Izkazalo se je, da zgolj tri evropske komisarje obiščejo večkrat, če upoštevamo še člane kabinetov in vodje uradov, pa je Bulčeva pa številu lobističnih obiskov na osmem mestu. Našteli so jih 199.
Največkrat so se pri njej oglasili predstavniki Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), sledijo odposlanci Airbusa, EasyJeta in Ryanaira.
Google lobira največ
Vsaj 20 odstotkov najvplivnejših lobistov je po ugotovitvah Transparency International EU nekoč delalo za evropske inštitucije. Izstopa pa Google: med njegovimi lobisti jih je kar 57 odstotkov nekoč delalo za katero od inštitucij EU. Čeprav to ni nujno problematično in je tovrstna izmenjava znanja lahko celo koristna in zaželena, pa obstaja nevarnost konflikta interesov in nedovoljenega vplivanja na stranke.
Google je po ugotovitvah Transparency International najvplivnejši lobist v Bruslju. Nobena druga družba nima niti približno takega dostopa do najvišjih vzvodov odločanja, kot ga imajo oni, so zapisali. V zadnjih dveh letih so se Googlovi lobisti kar 124-krat srečali z evropskimi komisarji in njihovimi najtesnejšimi svetovalci. To je več kot enkrat tedensko in je točno dvakrat toliko srečanj, kot jih je imel tretji na listi – Microsoft. Skrivnost Googlovega lobističnega uspeha, ugotavljajo pri Transparency International EU, je prav agresivno najemanje nekdanjih politikov in z njimi povezanega kadra. Letni proračun Googlove bruseljske pisarne, v kateri je zaposlenih osem ljudi, ki so tudi na seznamu lobistov pri EU, znaša 4,25 milijona evrov.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.