Libijska tekmeca dosegla dogovor o prekinitvi ognja in pripravi volitev

Glavna libijska tekmeca, premier Fajez al Saraj in vojaški poveljnik Kalifa Haftar, sta se na današnjih pogovorih blizu Pariza dogovorila za prekinitev ognja po vsej državi in pripravi volitev prihodnjo pomlad. Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob tem dejal, da sta voditelja na pogovorih pokazala zgodovinski pogum.

Macron, ki je gostil srečanje med libijskim premierjem Fajezem al Sarajem, ki ima podporo ZN in Kalifom Haftarjem, ki nadzira vzhod Libije, je na novinarski konferenci po pogovorih kot posebej pomembno izpostavil, da sta dosegla dogovor o pripravi volitev prihodnjo pomlad.

V prvi skupni izjavi o izhodu iz krize sta Saraj in Haftar pozvala k prekinitvi ognja in čimprejšnji organizaciji volitev - predsedniških in parlamentarnih. V izjavi v desetih točkah sta se strani tudi zavezali, da se bodo vzdržali uporabe sile v vseh primerih, ki niso povezani z bojem proti terorizmu.

Strani sta se še zavezali h gradnji vladavine prava v državi, kjer je po strmoglavljenja diktatorja Moamerja Gadafija leta 2011 v političnem vakuumu nastalo več deset oboroženih skupin.

V skupni izjavi sta tudi soglašala, da se lahko krizo v Libiji konča samo s političnim dogovorom, ter da je temelj za politični proces v Libiji dogovor, ki so ga leta 2015 dosegli v maroškem Shiratu. Slednji predvideva miren prenos oblast v Libiji in vzpostavi vlade narodne enotnosti.

"Mir je danes dosegel napredek. Sredozemlje potrebuje ta mir," je dejal Macron novinarjem ter libijska voditelja pohvalil zaradi njunega zgodovinskega poguma. Izrazil je tudi upanje, da bo njun dogovor pomenil udarec tihotapcem z ljudmi v regiji.

Macron se je sicer danes sprva ločeno sestal s Sarajem in Haftarjem. Pogovore med njima pa je nato vodil novoimenovani odposlanec ZN za Libijo Ghassan Salame.

57-letni Saraj je lani prevzel vodenje libijske vlade narodne enotnosti, ki so jo podprli Združeni narodi. Vse od takrat se je novinec v politiki boril, da bi uveljavil svojo avtoriteto.

Njegova prizadevanja je preprečeval 73-letni Haftar, ki vodi samooklicano libijsko nacionalno vojsko. Ta se vse od strmoglavljenja Gadafija bori proti džihadistom in ostalim islamistom v državi. Haftar je doslej zavračal, da bi priznal Sarajevo vlado in je namesto tega podpiral konkurenčno administracijo na vzhodu države.

Februarja letos je bil sicer dosežen dogovor o izvedbi vselibijskih parlamentarnih volitev v prihodnjem letu.

Predeli Libije tako ostajajo izven nadzora vlade, v njih pa vladajo različne skupine islamistov, upornikov in plemen. Libija je postala tudi odskočna deska za številne begunce in migrante iz Afrike, ki se z gumijastimi čolni odpravijo z libijske obale proti Italiji.