Libanonska vojska je prvič po skoraj štiridesetih letih zavzela položaje na meji z Izraelom, in to dan potem, ko je vodja libanonskega gibanja Hezbolah Hasan Nasralah v ognjevitem govoru v predmestju Bejruta zatrdil, da se njegovo gibanje ne bo odpovedalo orožju, ker se Libanon ni sposoben braniti pred izraelsko grožnjo.
Libanonska vojska je skupaj z modrimi čeladami Združenih narodov zavzela pet položajev na modri črti, ki od leta 2000, ko se je s tega območja po 22 letih umaknila izraelska vojska, označuje izraelsko-libanonsko mejo.
Namestitev vojakov, predvidena v resoluciji ZN 1701, se odvija sočasno z umikom izraelske vojske z območja, ki ga je ta zavzela v ofenzivi na Libanon. To je začela 12. julija, potem ko je Hezbolah ugrabil izraelska vojaka, končala pa 14. avgusta, ko je s Hezbolahom sklenila premirje.
Libanonske enote so položaje na jugu države začele zavzemati po sklenitvi premirja, vendar pa je bilo njihovo območje nadzora doslej precej oddaljeno od meje. Območje med mejo in reko Litani so nadzorovali pripadniki sil ZN UNIFIL; njihovo število je že doseglo število 5000, kar je Izrael postavil kot pogoj za svoj umik.
Libanonska vojska je na jugu države začela izgubljati nadzor leta 1968, potem ko so si palestinske oborožene skupine to območje izbrale za bazo, iz katere so napadale Izrael. Vse od izraelskega umika leta 2000 pa je ta predel obvladoval Hezbolah, zadnja libanonska oborožena milica, ki je posest orožja upravičevala z izraelsko prisotnostjo na obmejnem območju, ki si ga lasti Libanon.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.