Čilski rudarji: Brez služb in še bolj revni

Jimmy Sanchez, eden izmed 33 čilskih rudarjev, ki so jih pred natanko enim letom po 69 dneh pod zemljo rešili iz zasutega rova rudnika, je danes brezposeln in psihično precej na dnu. V tem letu je sicer z denarjem tistih, ki jih je zgodba o ujetih rudarjih ganila, prepotoval svet. Obiskal je grške otoke, Veliko Britanijo, Izrael, Los Angeles, bil je tudi v Disney Worldu, a dvakrat na mesec se iz svojega mesta 11 ur vozi v Santiago na terapijo k psihiatru.

Je eden izmed devetih rudarjev, ki so mu zaradi posttravmatskega stresa podaljšali bolniški dopust, še peščica pa obiskuje zasebne terapevte. "Večina od nas ima emocionalne in psihološke probleme. To je bil strah, da ne bomo nikoli več videli svojih družin, da bomo umrli. Teh spominov se nikakor ne moremo znebiti", je povedal 20-letni Sanchez.

Mnogi čakajo na denar od filma

Eno leto po tem, ko je njihovo reševanje iz zasutega rova spremljal ves svet, rudarji pravijo, da je skoraj vseh 33 brez službe in veliko jih je bolj revnih, kot pa so bili pred tragedijo. Le peščica jih ima redno službo in le štirje še naprej delajo kot rudarji. Dva druga rudarja Victor Zamora in Dario Segovia pa se poskušata preživljati s prodajo sadja in zelenjave.

"Počutili smo se kot heroji," pravi Edison Pena, še en rudar, ki je zdaj v psihiatrični bolnišnici. "Na koncu pa prodajamo kikirikije. Ironično, kajne?" dodaja. Nekaterim so namreč v zameno za plačilo po rešitvi iz rudnika dali intervjuje medijev, vendar pa je bilo to hitro minljivo. Veliko izmed njih jih zdaj pričakuje, da bo njihov finančni položaj rešilo snemanje hollywoodskega filma, za katerega pa še vedno ni napisan scenarij.

Poglejte si vseh 33 rešenih rudarjev takoj za tem, ko so prišli na površje

Nočne more so se vrnile

Pena, ki je zaslovel po svoji ljubezni do Elvisa Presleyja in po teku, se spopada tudi z duševnimi težavami, ki niso povezane le s časom, ki ga je prebil ujet v rudniku, temveč tudi po rešitvi, saj so zahteve po nastopanju v javnosti prav tako pustile velike posledice, zaradi katerih se je potem zatekel k drogam in alkoholu, pojasnjujejo njegovi zdravniki.

Trije rudarji, med njimi tudi Sanchez in Segovia, so pred kratkim zopet začeli obiskovati psihiatra, saj se jim je povrnila nespečnost, ko pa zaspijo, doživljajo nočne more. Zdravniki pričakujejo, da se jih bo vrnilo še več, saj si za zdaj še vedno pomagajo s pomirjevali ni antidepresivi.

"Njihovo trpljenje je podobno trpljenju vietnamskih veteranov," je povedal psihiater Rodrigo Gillibrand, ki zdravi devet rudarjev, ki so kljub temu, da je rudnik zdaj zaprt, na plačanem bolniškem dopustu. "Imajo posttravmatske simptome, ki bi lahko postali kronični," dodaja.

Pomoč prejeli tudi od bogatega zasebnika

Potem ko so jih pred enim letom rešili iz rova, so rudarji od čilskega rudarskega magnata Leonarda Farkasa prejeli po 15.000 dolarjev za počitek in okrevanje. Dvema, ki sta se ravno v tistem času poročila, je dal tudi brezplačni stanovanji, enemu pa je pomagal najti psihiatrično pomoč, saj je rudar po rešitvi iz rudnika ugotovil, da ima njegova zaročenka drugega ljubimca.

Sanchez je eden izmed 16 rudarjev, ki so dajali intervjuje, pri tem pa je dejal, da si želi vrniti v rudnike, vendar pa jim je zdravnik Gillibrand svetoval, naj ne delajo več pod zemljo. Jose Ojeda se je februarja poskušal vrniti, ko pa se je spustil za več kot 300 metrov pod zemeljsko površino, je za kratek čas v rovu ostal sam, zaradi česar je dobil napad panike. "Oblil me je hladen pot. Niti ne spomnim se, kako so me potem odpeljali ven, saj sem omedlel," je opisal poskus vrnitve v rudnik.

Hkrati pa so se tudi v drugih rudnikih začeli izogibati zaposlovanju teh rudarjev, saj se bojijo njihovih psiholoških težav. Že omenjeni Farkas pa pravi, da bi se morali za svoje življenje rudarji zdaj postaviti sami. "Veliko sem naredil za njih. Zdaj pa naj se pobrigajo zase," je dejal.

Farkas se čuti tudi izkoriščenega. Rudar Claudo Yanez, ki mu je kupil hišo, vredno 63.500 dolarjev, je namreč nanj prek medijev pritisnil, da mu je moral kupiti tako drago, saj mu je sam sicer nameraval podariti enako hišo, kot jo dobijo njegovi zaposleni, ki pa je za okoli polovico cenejša.

35-letni Yanez je to zanikal in je menil, da mu je Farkas hišo podaril iz srca. Denar, ki ga je dobil, pa je porabil za opremo novega dvonadstropnega doma. Vendar pa se v službo po rešitvi iz rudnika ni nikoli več vrnil.

Predsednik tragedijo izkoristil za svojo slavo

Od lanskega avgusta, ko se je v rudniku zlata in bakra sesul rov, se je veliko spremenilo. Kar 17 dni so bili rudarji ujeti pod zemljo, preden so z njimi reševalci uspeli navezati stik. Stekla je akcija, vredna več milijonov dolarjev, trajala pa je vse do 13. oktobra, ko so s posebej v ta namen izdelanim dvigalom na površje dvignili še zadnjega rudarja.

Predsednik Sebastian Pinera je bil ponosen na reševalno akcijo in je na uradne obiske s seboj nosil prvo sporočilo rudarjev, s katerim so na površje sporočili, da so še vedno živi. Tragedijo je do skrajnosti izrabil za promocijo, kljub temu pa mu je letos priljubljenost znatno padla in je sedaj na najnižji ravni, odkar je zasedel položaj.

Kljub kritikam, da Pinera ni storil dovolj za rudarje, pa jih je 14 dobilo pokojnine v višini 500 dolarjev. Do teh so bili upravičeni najstarejši in tisti, ki najbolj trpijo za psihičnimi posledicami, vendar pa je njihova višina več kot polovico manjša od tega, kar so zaslužili, ko so delali.

Danes so se v Čilu rešitve rudarjev spomnili s slovesnostjo ob rudniku San Hose, kjer so postavili temeljni kamen za spomenik pogumnim rudarjem v čast. Poleg tega so v mestu Copiapo odkrili tudi 13-metrski spomenik, ki jim ga je podarila kitajska vlada. Fotografije dogodka si lahko pogledate v spodnji fotogaleriji.

A rudarji menijo, da so jih v tujini sprejeli bolje kot pa doma. "Tukaj se čutimo zapostavljene," pravi Pena. Ta je zaslovel takoj po prihodu iz rudnika. Obiskal je Presleyjev grob v Gracelandu in se pojavil v oddaji Davida Lettermana. Vendar pa se je soj žarometov izkazal za škodljivega, saj je sicer dokaj zadržani Pena nato začel uteho iskati v drogah in alkoholu. Pretekli mesec mu je neka sicer zasebna klinika ponudila brezplačno pomoč.

Nekateri čakajo, drugi pa delajo

Od svoje slave pa lahko živi le še nekaj lani ujetih rudarjev. Tako je Mario Sepulveda, ki je zaradi svoje energičnosti ob prihodu na površje dobil vzdevek "Super Mario", odprl svoje podjetje, v okviru katerega ponuja motivacijske treninge, s čimer pa vzbuja zavist pri nekaterih kolegih, s katerimi je bil ujet pod zemljo.

"Če bom vztrajen in bom delal še naprej, bom morda nekoč milijonar," je dejal pretekli teden, preden je odšel na delovni obisk v Kostariko. Sicer pa je Sepulveda eden izmed tistih, ki jim je država odobrila plačan bolniški dopust. "Zadnje leto je bilo najhujše v mojem življenju, čeprav tega mnogi ne bi verjeli," pravi sam. Pred kratkim se je na Twitterju pošalil, da bi moral nastopati v filmu o rudarjih.

Medtem ko nekateri čakajo, da bi film rešil njihove finančne težave, pa drugi stopajo po težji poti. 47-letni Pablo Rojas je partner v manjšem rudarskem podjetju s štirimi zaposlenimi. 26-letni Pedro Cortez, ki je pomagal vzpostaviti videopovezavo, prek katere so ujeti rudarji lahko govorili s svojimi družinami, pa je začel študij elektrotehnike.