Leto dni po izvolitvi Trump ostaja le pri obljubah

Pred letom dni je vodenje Združenih držav Amerike prevzel Donald Trump. Njegova zmaga - čeprav je na volitvah dobil tri milijone glasov manj od demokratske protikandidatke Hillary Clinton - je šokirala ZDA in svet. V volilnem štabu Clintonove so bili najprej zaprepadeni, sledil je jok, medtem ko so pri Trumpu slavili. Kot vsak politik se je v volilni boj podal s številnimi obljubami, večine teh je do danes ostala neuresničenih. 

Tisti, ki so napačno napovedali izid, se niso zmotili pri napovedi, da naslednja leta v ameriški politiki ne bodo podobna ničemur, kar se je dogajalo prej, in prvo leto Trumpove vladavine, v glavnem preko Twitterja, je takšne ocene potrdilo.

Toliko pretresov in zamenjav, kot jih je doživela Trumpova vlada na začetku, še ni bilo v zgodovini ZDA razen morda na začetku državljanske vojne v 19. stoletju.

Pri uresničevanju obljub Trump neuspešen

Že na začetku je ustvaril popolno zmešnjavo na ameriških in svetovnih letališčih s samovoljnim ukazom o prepovedi vstopa v ZDA za državljane določenih muslimanskih držav. Ukaz so sodišča zavračala in na koncu je razvodenel.

Trump vlada s predsedniškimi ukazi, ko je to le mogoče, v kongresu pa mu doslej ni uspelo storiti nič bistvenega, čeprav imajo njegovi republikanci večino v obeh domovih.

Odmevno je napovedal odstop ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma, odgovornost za politiko do Irana je naprtil kongresu, svet pa je najbolj vznemiril z retoriko okrog Severne Koreje, ki je podobno otročja kot retorika režimskih medijev v Pjongjangu.

Izjemno je užival na zborovanju svetovnih voditeljev ob začetku novega zasedanja Generalne skupščine ZN septembra, ko je s svojim govorom dvigal obrvi zaradi stališč do Irana in Severne Koreje.

Morda je prav zaradi bombastičnih nastopov, s katerimi je Trump prestrašil svet, Varnostni svet ZN nastopil enotno proti grožnji Kim Jong Una in sprejel sankcije, ki se Kitajski in Rusiji zdijo boljša alternativa od vojne.

Trumpove izjave o zvezi Nato pa so prispevale k temu, da so evropske članice povečale porabo za obrambo. Deloma zaradi Trumpovega pritiska, še bolj pa zaradi zavedanja, da se na ZDA pod takim predsednikom več ne morejo zanašati tako zelo kot doslej.

Trump je bil doslej dvakrat v Evropi, kjer s svojim obnašanjem ni navdušil. Bolje se je obnesla prva dama slovenskega rodu Melania Trump, ki je s papežem Frančiškom razširila sloves potice po vsem svetu.

Kakšna je Trumpova strategija na mednarodnem področju, ni povsem jasno. Najbolj bode v oči njegov odnos do ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga doslej še nikoli ni odkrito kritiziral. Leto dni po izvolitvi se preiskava ruskega vpletanja v ameriške volitve na strani Trumpa poglablja, nekdanji šef Trumpove kampanje Paul Manafort pa je v hišnem priporu.

Trump je zaradi preiskave ruske afere odpustil direktorja FBI Jamesa Comeyja in si s tem na vrat nakopal posebnega tožilca Roberta Muellerja, ki preiskuje tudi finance Trumpove družine. Nekateri analitiki so prepričani, da bo Mueller segel do samega vrha vlade, torej Trumpa, drugi menijo, da tako daleč ne bo šel oziroma da ga bo Trump prej odpustil in s tem sprožil še večji politični vihar.

Trump v političnih viharjih uživa skoraj tako kot v napadih na medije, ki jih je razglasil za sovražnike ameriškega ljudstva, ker poročajo o dejstvih, ki mu niso všeč. Za cirkus je poskrbel že ob inavguraciji, ko je trmasto trdil, da se je je udeležilo največ ljudi v zgodovini, čeprav so podobe preteklih inavguracij kazale nekaj povsem drugega.

Njegova glavna predvolilna obljuba je bila, da bo odpravil zdravstveno reformo predsednika Baracka Obame. Po zakonodajni poti mu to ni uspelo, ker si ljudje pač želijo zdravstvenega zavarovanja in nekaj republikanski senatorjev je ohranilo dovolj zdrave pameti in človečnosti, da so mu namero skupaj z demokrati preprečili. Trump je nato samovoljno uničil sistem, ko je prenehal plačevati subvencije zdravstvenim zavarovalnicam, ki so lahko nudile cenejše zavarovanje revnim.

Kongres ta čas išče rešitev za več kot 20 milijonov ljudi, obenem pa intenzivno dela na drugi veliki predvolilni obljubi Trumpa in republikancev.

To je velika davčna reforma, ki pa na koncu, kot kaže, ne bo tako velika, če bo sploh potrjena. Nekaj republikancev namreč kljub vsemu skrbi, da bo z reformo eksplodiral nacionalni dolg v času, ko to ni potrebno, saj gospodarstvo lepo raste.

Trump se je v letu dni po volilni zmagi uspel zameriti temnopoltim in ljudem, ki zavračajo rasizem, z obrambo desničarskih skrajnežev in neonacistov.

Se bo v zgodovino vpisal kot najslabši in najmanj priljubljen predsednik?

Anketa Washington Posta in televizije ABC ob obletnici Trumpove zmage ugotavlja, da njegovi politiki nasprotuje 59 odstotkov Američanov, podpira pa jo 35 odstotkov. Politik, ki se nenehno hvali, da je boljši od ostalih, je na dobri poti, da v zgodovino odide kot najslabši in najmanj priljubljen predsednik vseh časov. Vendar to ob razdeljenosti demokratskih volivcev in nadaljevanju trdne podpore ortodoksnih Trumpovih vernikov ni nujno recept za volilni poraz.

Če bodo republikanci po volitvah prihodnje leto ohranili večino v obeh domovih kongresa, bo liberalnih sanj o predčasnem koncu Trumpove vladavine najverjetneje konec in tudi preiskava ruske afere se bo odvrtela v prazno.

V ameriški politiki namreč šteje le zmaga in republikanci bodo še manj pripravljeni brzdati svojega predsednika, kot so bili doslej, v tem primeru pa lahko Trump osvoji še drugi mandat.