'Tunizija bo nadaljevala svojo pot proti svobodi'

V Tuniziji so danes s protesti in slovesnostmi obeležili prvo obletnico padca režima Zina al Abdina Ben Alija. Predsednik Moncef Marzuki je v govoru poudaril, da je tunizijska revolucija odprla vrata svetli prihodnosti. V Tunisu pa se je zbralo nekaj tisoč ljudi, ki so pozvali k hitrejšim reformam.

"14. januar je dan, ki označuje konec mračnega obdobja, konec avtoritarnega in skorumpiranega režima," je v svojem govoru poudaril Marzuki. Obljubil je še, da bo Tunizija nadaljevala svojo pot proti svobodi.

Današnje slovesnosti v Tunisu so se udeležili tudi voditelji več arabskih držav, med njimi alžirski predsednik Abdelaziz Bouteflika in katarski emir Šejk Hamad bin Kalifa Al Tani, pa tudi vodja libijskega prehodnega sveta Mustafa Abdel Džalil. Katarski emir je v govoru na slovesnosti pohvalil dosežke tunizijske revolucije in dejal, da arabsko ljudstvo pričakuje boljše dneve.

V prestolnici Tunis se je medtem zbralo več tisoč protestnikov. Pozivali so, naj država sprejme več in hitrejše reforme, ter zahtevali več delovnih mest. Med drugim so vzklikali: "Delo, svobodo in dostojanstvo".

Spomnimo ...

Upor nezadovoljnih množic v Tuniziji, ki je sprožil proteste tudi drugod v arabskem svetu, se je začel že konec leta 2010, 14. januarja 2011 pa je Ben Ali z družino zbežal iz države in se zatekel v Savdsko Arabijo.

Nekdanji voditelj, ki je bil na čelu Tunizije kar 23 let, naj bi z ženo živel v Džedi in pisal spomine. V Tuniziji je bil v odsotnosti obsojen na več sodnih procesih, vendar je Savdska Arabija doslej že dvakrat zavrnila zahtevo novih tunizijskih oblasti po izročitvi.

Dogajanje v Tuniziji, ki so ga sprožile visoke cene hrane in brezposelnost, se je hitro razširilo v druge države v regiji. Februarja je moral z oblasti oditi dolgoletni egiptovski predsednik Hosni Mubarak, poleti je padel režim Moamerja Gadafija v Libiji, medtem ko v Siriji upor proti režimu predsednika Bašarja al Asada še traja.

V nemirih v Tuniziji je po oceni ZN umrlo okoli 300 ljudi. 23. oktobra lani so bile v državi prve svobodne volitve, na njih pa so slavili zmerni islamisti, stranka Ennahda.