Ujetnica Boko Harama: Posiljevali so me, učili so me ubijati

Skrajneži Boko Harama so 14. aprila lani zvečer v odročnem mestu Chibok na severovzhodu Nigerije vdrli v šolo in ugrabili 276 deklic, katerih usoda tudi leto dni kasneje ostaja neznana.

Sedeminpetdesetim deklicam je kmalu uspelo pobegniti, a preostalih 219 niso videli vse od videoposnetka, ki ga je Boko Haram objavil maja lani. Vodja skrajne skupin Abubakar Shekaku je zatrdil, da so se vse spreobrnile v islam in da so jih poročili.

Nigerijski predsednik Muhammadu Buhari je ob obletnici dejal, da ne more obljubiti, da bodo našli 219 deklet. Dodal je, da ne vedo, kje so in ne vedo, če jih lahko rešijo.

Ob žalostni obletnici so človekoljubne organizacije in aktivisti znova spomnili na nasilje sunitskih skrajnežev ter kritizirali ravnanje mednarodne skupnosti in nigerijskih oblasti.

Med ujetništvom so jo posiljevali znova in znova

Organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International (AI) je sporočila, da je Boko Haram od lani ugrabil več kot 2000 deklic in žensk. Številne med njimi po trditvah AI zadržuje kot spolne sužnje ali so jih prisilili v boj ali poroko.

Poročilo, ki ga je AI objavil danes temelji na intervjujih s skoraj 200 očividci, med katerimi je tudi 28 deklet in žensk, ki so bile nekaj časa talke Boko Harama. Ena izmed žrtev, 19-letna Aisha, je AI povedala, kako so jo ugrabili na poroki njene prijateljice septembra 2014, skupaj s sestro, nevesto in nevestino sestro. Boko Haram jih je odpeljala v kamp v Gullaku v državi Adamawa, kjer je približno 100 ugrabljenih deklet. Teden kasneje so nevesto in njeno sestro prisilili, da sta se poročili z bojevnikoma Boko Haram. Aisho in druge ženske in dekleta pa so tudi učili, kako se bojevati, so sporočili iz AI.

"Dekleta so učili streljati s puško. Tudi mene. Učili so me tudi, kako uporabljati bombe in napasti vas," je Aisha povedala Amnesty International. "Učenje je potekalo tri tedne po našem prihodu. Potem pa so nekatere od nas začeli pošiljati na akcije. Jaz sem bila zraven pri operaciji v moji lastni vasi."

Aisha je povedala, da so jo v treh mesecih, ko je bila njihova jetnica, večkrat posilili, včasih jo je posilila celo skupina do šest bojevnikov. Videla je tudi, da je Boko Haram ubila več kot 50 ljudi, vključno z njeno sestro. "Nekatere se niso hotele spreobrniti. Nekatere se niso hotele učiti, kako ubijati. Pokopali so jih v množična grobišča v grmovju. Enostavno so pobrali mrtve in jih odvrgli v veliko jamo, ki pa ni bila dovolj globoka. Jame nisem videla, a smo vohali smrad, ko so trupla začela gniti."

Otroke uporabljajo kot vojake

Unicef je medtem sporočil, da je bilo zaradi spopadov na severovzhodu Nigerije, ki jih neti Boko Haram, domove prisiljeno zapustiti okoli 800.000 otrok. Unicefovo poročilo z naslovom Izgubljena otroštva poudarja, da se je število otrok, ki so na begu pred nasiljem v Nigeriji ali so se zatekli v sosednji Čad, Niger in Kamerun, v manj kot letu dni več kot podvojilo.

Navaja tudi, da Boko Haram otroke uporablja kot vojake, kuharje, nosače in vohune. Mlade ženske in deklice so prisiljene v zgodnje poroke, so žrtve spolnega nasilja in izkoriščevalskega dela. Izpostavlja še, da je bilo v letu 2014 ubitih 196 učiteljev in 314 šolarjev ter uničenih več kot 300 šol, so sporočili iz Unicefa Slovenije.

Malala svetovnim voditeljem poslala pismo

Aktivistka za pravice deklic in Nobelova nagrajenka za mir Malala Jusufzaj je v ponedeljek kritizirala svetovne voditelje in nigerijsko vlado, ki po njenih besedah niso storili dovolj za osvoboditev ugrabljenih deklic. Jusufzajeva je spisala javno pismo, ki ga je označila za sporočilo solidarnosti in ljubezni.

Cilj skrajnega Boko Harama je vzpostaviti t. i. božjo državo s strogim spoštovanjem šeriatskega prava. Prebivalci vasi in mest pod nadzorom skrajnežev, ki se jim ne želijo pokoriti, so po navedbah očividcev deležni bičanj in kamenjanj. Na svojem bojnem pohodu Boko Haram za seboj pušča uničenje.

Nigerijske sile so skupaj z vojskami sosednjih Čada, Kameruna in Nigra od februarja dosegle pomembne uspehe v boju proti skrajnežem, a njihov poraz je še daleč. Kot je poudaril generalni direktor AI Salil Shetty, je treba rešiti ugrabljene, vojne zločine in zločine proti človeštvu pa preiskati.