Letala niso našli, a to ne pomeni, da je bilo iskanje zaman

Leto dni so iskali letalo Malaysia Airlines MH370, a ga niso našli, to pa ne pomeni, da je bilo iskanje popolnoma neproduktivno.

Preiskovalci so pridobili neprecenljive izkušnje in odkritja, od katerih imajo koristi številni – prebivalci ob avstralski obali, popotniki in znanstveniki, ki želijo razumeti spremembe morskega dna in Zemljine skorje. Iskalna akcija je bila sicer ena najdražjih v zgodovini, Avstralija in Malezija sta vanjo skupno namreč vložili 84 milijonov evrov.

Vse to je sicer le slaba tolažba za svojce 239 ljudi, ki so uradno proglašeni za mrtve, a nihče ne ve, kje je mesto njihovega zadnjega počitka.

Novi zemljevidi morskega dna

Indijski ocean, zahodno od Avstralije, kjer strokovnjaki menijo, da je letalo strmoglavilo, je bil zelo slabo poznan. Zdaj se je to spremenilo, saj so znanstveniki podrobneje mapirali morsko dno. Prejšnji zemljevidi so bili narejeni na podlagi satelitskih podatkov, ki so dali le grobe ocene o globini. Zdaj pa so uporabili podatke sonarjev na ladjah in sonarjev, ki so pritrjeni na manjših podvodnih vozilih, ki so jih vlekli tik nad morskim dnom. Znanstveniki po vsem svetu čakajo, da bodo v roke dobili tudi tridimenzionalne zemljevide, ko bo iskanje tudi uradno zaključeno.

Boljše napovedovanje cunamijev

Stuart Minchin z avstralskega geoinštituta je ob tem dejal, da bodo s pomočjo teh zemljevidov morskega dna in nadaljnjih analiz znanstveniki bolje razumeli, kaj se dogaja na območjih, če jih prizadene podvodni potres ali podvodni zemeljski plaz. Oboje seveda lahko za posledico sproži tudi uničujoče cunamije.

Pojasnil je, da bi lahko s temi zemljevidi natančneje predvideli, kje ob avstralski obali so območja, ki so še posebej ranljiva za cunamije in tako bi lahko še izboljšali sistem za obveščanje prebivalcev.

Izboljšano iskanje in reševanje

Poznavanje oceanske topografije znanstvenikom tudi pomaga pri razumevanju vodnih tokov, je dejal Minchin. To pa pomeni, da lahko tako predvidijo, kam bi denimo odneslo neko pokvarjeno ladjo ali kako se vodne živali selijo na druga območja. Dodal je, da lahko znanstveniki tudi preučijo, kako se širi toplota prek oceanov, kar lahko vpliva tudi na vreme.

Boljše sledenje letalom

Letalska industrija se je pri izginotju MH370 kot še nikoli doslej zavedla, da bi morali imeti boljše sledenje letalom v realnem času, čeprav je letalska pot zgolj nad kopnim. Mednarodna organizacija za civilno letalstvo, ki je del Združenih narodov, je predlagala, da bi morale letalske družbe pridobiti podatke o lokaciji letala na vsakih 15 minut. Pričakuje se, da bodo to uredbo uveljavili do novembra 2016.

V primeru požara na letalu ali da bi letalo nenadoma spremenilo smer ali višino, pa bi morala zračna kontrola podatke o lokaciji letala pridobivati na minuto. A to bi veljalo le za letala, ki bodo zgrajena po letu 2020.

Je pa res, da, če bi bil tak sistem že uveden za letalo MH370, ga ne bi bilo mogoče spremljati, saj so bili transponder in drugi letalski sistemi namerno ugasnjeni. Ker ni jasno, kaj se je pravzaprav zgodilo, letalske družbe niti ne vedo, kako izboljšati mehanske sisteme.

Izboljšano mednarodno iskanje

Zaradi mednarodne iskalne akcije in vseh izkušenj, ki so jih pridobili, je iskalna akcija letala AirAsia 8501, ki je strmoglavilo decembra lani, potekala veliko bolj gladko, je dejal Chris Budde, vodja operacij pri ameriški mornarici. Letalo AirAsia je strmoglavilo v Javansko morje v bližini Indonezije, umrlo je 162 ljudi. Pojasnil je, da so hitreje, lažje in učinkoviteje uskladili naloge in komunikacijo, ker je Indonezija imela znanje, ki so ga pridobili iz malezijske izkušnje.

Možne izboljšave satelitov

Iskanje je pokazalo tudi nekatere omejitve pri satelitskih posnetkih, je dejal Joseph Bermudez Jr., soustanovitelj podjetja Longmont. Podjetja bi lahko izboljšala tehnične sposobnosti satelitov, denimo, da bi izboljšali zaznavo različnih valovnih dolžin.

Številni menijo, da se, tako kot v filmih, na satelitskih posnetkih vidi, kako je letalo spremenilo smer in kje so razbitine. V resnici, kot pojasnjuje Bermuder, pa komercialni sateliti niso namenjeni, da bi fotografirali odročne dele oceana in ko/če to naredijo, so slike nejasne.

Pogled v zgodovino Zemlje

Morski geolog z avstralske univerze James Cook Robin Beaman je dejal, da bodo podvodni zemljevidi znanstvenikom podali informacije, kako se je Zemljina skorja širila pred milijoni leti. Proces se sicer še danes nadaljuje in tako se Avstralija še vedno oddaljuje od Antarktike.

Dave Galo z oceanografskega inštituta v Massachusettsu pa je dodal, da je bilo raziskanega le osem odstotkov podvodnega sveta. ''Torej smo v povsem neznanem svetu gora, ki so višje od tistih na kopnem. Do zdaj ni bilo zemljevidov, tako da je zdaj šlo za osnovno, čisto raziskovanje, ne sicer le z misijo raziskovanja, ampak tudi iskanja razbitin letala''. 

Četudi letala nikoli ne bodo našli, bodo zbrane podatke lahko uporabljali še dolga leta, so si enotni sodelujoči pri eni najdražjih iskalnih akcij te vrste.