Angleška pisateljica Doris Lessing je dobitnica letošnje Nobelove nagrade za književnost, je sporočila Švedska kraljeva akademija v Stockholmu.
Vodja akademije Horace Engdahl je ob objavi skrajno presenetljive odločitve dejal: "To je ena od najbolj premišljenih odločitev, kar smo jih sprejeli doslej."
Lessingova je enajsta ženska, ki je prejela najbolj zaželeno nagrado za literaturo na svetu. Zadnja pisateljica, ki jo je dobila pred njo, je bila leta 2004 Avstrijka Elfriede Jelinek. Od prve podelitve leta 1901 je Nobelovo nagrado za književnost sicer prejelo 93 moških, lani turški pisatelj Orhan Pamuk.
Lessingova v slovenščini
Doris Lessing je v slovenščini zastopana s tremi deli: s prvencem Trava poje, njenim najbolj znanim romanom Zlata beležnica in Generalko za pekel. Pomembni sta predvsem prvi dve: v romanu Trava poje iz leta 1950 pisateljica opisuje razmere v takratni Rodeziji, medtem ko Zlata beležnica velja za biblijo ženskega gibanja. Slovenski bralci si zdaj, ko je Lessingova nobelovka, lahko obetajo kakšen prevod več, nenazadnje za to skrbi zbirka Nobelovi nagrajenci založbe Didakta.
Lessingova vse od leta 1962, ko je izšla njena beležnica, vztrajno ponavlja, da se ne identificira s feminističnim gibanjem, a je vseeno postala ikona ženskega gibanja. V svojih nastopih se v njeno besedilo rade zatekajo tudi slovenske feministke, čeprav so morale na prevod čakati več kot 30 let. Zlata beležnica je v prevodu Staše Grahek izšla pri Cankarjevi založbi. Drugi dve deli, Trava poje in Generalka za pekel, je v slovenščino za Mladinsko knjigo prevedel Dušan Ogrizek.
Ali bo Lessingova, ki je rada na poti, v kratkem obiskala slovenske bralce, je težko napovedati. Trud Študentske založbe, da bi pred leti v Slovenijo privabili madžarskega pisatelja Imreta Kertesza, dobitnika Nobelove nagrade leta 2002, je bil zaman. Kot večkrat ponavljajo domači uredniki, je slovenski trg premajhen in premalo zanimiv za velike literarne zvezde. Toda Lessingova slovi po svoji občutljivosti za "majhne in prezrte".
Različni odzivi
Številni pisatelji in literarni kritiki se že odzivajo na vest, da je letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo prejela angleška pisateljica Doris Lessing. Večina pozdravlja odločitev Švedske kraljeve akademije, a hkrati pripominja, da bi pisateljica, ki je svetovno slavo dosegla z Zlato beležnico iz leta 1962, nagrado morala prejeti že pred 20 leti. Nobelovka Elfriede Jelinek je novico pospremila z besedami, da je mislila, da je Lessingova Nobelovo nagrado že prejela.
Jelinikova je z dodelitvijo nagrade britanski kolegici zadovoljna, čeprav tudi ona pravi, da je priznanje prišlo prepozno. Jelinekova je še izjavila, da je Zlata beležnica eno najpomembnejših feminističnih del. Avstrijska kontroverzna literatka zadnjih del Lessingove ni prebirala, "a bo nadoknadila".
Z Lessingovo se veseli tudi italijanski pisatelj Umberto Eco, ki je dejal, da je zelo vesel, a ne tako zelo kot lavreatka.
Nad odločitvijo akademije pa je neprijetno presenečen razvpiti literarni kritik in poznavalec književnosti Marcel Reich-Ranicki. Povedal je, da je odločitev obžalovanja vredna, saj da anglosaksonski svet premore vrsto pomembnejših literarnih imen, kot je Lessingova. Dodal je še, da je dolgo tega prebral "mogoče tri" knjige Lessingove, a nanj niso pustile posebnega vtisa.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.