V Koebenhavnu se je popoldne končala največja podnebna konferenca v zgodovini, na kateri so po dveh tednih intenzivnih razprav sprejeli nov, a pravno nezavezujoč dogovor. Z njim so obljubili milijarde za pomoč revnim državam v boju proti globalnemu segrevanju, a le malo storili za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

(Foto: Reuters)

Konferenca, na kateri je sodelovalo 192 držav pogodbenic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC), se je končala okoli 15.30, s tem pa tudi 31-urni pogajalski maraton, katerega rezultat je Koebenhavnski dogovor. Dogovor naj bi bil sicer rezultat petkovega barantanja ameriškega predsednika Baracka Obame z voditelji Kitajske in drugih pomembnih držav v razvoju.

Dogovor so pred začetkom razprave na maratonskem plenarnem zasedanju na petkovem mini vrhu podprle EU, Indija in Južnoafriška republika ter še 20 držav. Po prekinitvi na zahtevo britanskega ministra za podnebje in energijo Eda Milibanda, med katero so nekatere države grozile z zavrnitvijo dogovora, so odločitev o sprejemu dogovora nato sporočili danes, potem ko se je nadaljevalo kaotično plenarno zasedanje. Če bi dogovor propadel, namreč ne bi mogli uresničiti zavez o finančni pomoči revnim državam.

Dogovor sicer ni pravno zavezujoč in ne vključuje konkretnih številk pri zavezah za zmanjšanje izpustov. Določa le, da je treba globalno segrevanje ozračja omejiti pod dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko obdobje, države pa so pozvane, da do februarja prihodnje leto naznanijo svoje zaveze za omejitev izpustov do leta 2020. Ni pa nobenih številk niti glede srednje- niti glede dolgoročnih ciljev, torej do leta 2050, in sicer zaradi Kitajske in Indije.

Tudi glede finančne pomoči državam v razvoju v podnebnem boju v dogovoru ni nič novega. Razvite države se zavezujejo, da bodo prispevale 10 milijard dolarjev v obdobju 2010–2012, in naznanjajo cilj, da bodo zbrale 100 milijard dolarjev na leto do leta 2020 iz različnih virov – javnih in zasebnih, dvostranskih in večstranskih, vključno z alternativnimi viri financiranja.

Odzivi na dogovor sicer niso nič kaj spodbudni, saj so številni nad njim razočarani. Več ...