Latvijci so na referendumu odločali, ali naj ruščina v njihovi državi postane drugi uradni jezik. V državi je namreč tretjina prebivalcev ruskega rodu, referendum pa je bil neuspešen.

Po podatkih osrednje volilne komisije po okoli 80 odstotkih preštetih glasovnic je proti uvedbi ruščine kot drugega uradnega jezika glasovalo 76 odstotkov volilcev, za jih je bilo 24 odstotkov. Referendumska udeležba je bila sicer skoraj 70-odstotna, ena najvišjih po osamosvojitvi Latvije leta 1991.

Referendum so v tej nekdanji sovjetski republiki, kjer je sicer tretjina prebivalcev ruskega rodu, sklicali, potem ko je parlament v Rigi decembra lani skoraj soglasno zavrnil peticijo pobudnikov, gibanja ruske manjšine Materni jezik, da bi ruščina postala drugi uradni jezik. Pobudniki so za peticijo zbrali potrebno podporo desetih odstotkov volivcev, zato so bile oblasti primorane sklicati referendum.

Kako naprej?

Na volišču (Foto: Reuters)

Eden od pobudnikov referenduma Vladimirs Lindermans je priznal pričakovani poraz, je pa izrazil zadovoljstvo ob volilni udeležbi. Kot je poudaril, je bil cilj referendumske pobude začeti dialog v državi, in to je pobudnikom uspelo. "Referendum ni konec, temveč šele začetek," je poudaril in dodal, da bo ruska manjšina nadaljevala svoja prizadevanja za enakopraven položaj v Latviji.

Latvijski premier Valdis Dombrovskis je ob oddaji glasu dejal, da bo vlada po referendumu premislila o možnostih sprememb v državni integracijski politiki in politiki dodeljevanja državljanstva. Dombrovskis je povedal, da je glasoval proti uvedbi ruščine za drugi uradni jezik. "Glas proti tej pobudi je glas za krepitev samih temeljev države," je pojasnil.

Nekdanji umetnostni drsalec Aleksej Vesjolij pa je dejal, da je glasoval za ruščino kor uradni jezik, ker upa, "da bo vlada spoznala, da je veliko ljudi, ki se počutijo izločene, pa tudi, ker želi pokazati, da ruščina v Latviji ni tuj jezik".

Položaj Rusov v državi

V času nekdanje Sovjetske zveze je Kremelj na ozemlju Latvije načrtno naseljeval Ruse, ruski jezik pa je bil tam del vsakdana. Prav zaradi tega so se Latvijci po letu 1991 še posebej trudili, da se čim bolj in čim hitreje otresejo vseh posledic sovjetskih časov, ki so jih številni dojemali kot okupacijo.

V okviru tega je latvijski jezik, ki pripada baltski veji indoevropskih jezikov, postal edini uradni jezik v državi, vsak, ki je želel pridobiti latvijsko državljanstvo, pa je moral opraviti jezikovni izpit.

Posledično je prišlo v Latviji do svojevrstnega fenomena, saj v tej državi še danes živi kar 320.000 brez državljanstva, praviloma ruskega rodu, kar je približno 15 odstotkov celotne populacije. Imajo sicer pravico do bivanja, a občutno manj državljanskih pravic od ostalih Latvijcev. Med drugim ne morejo voliti, prav tako pa med drugim ne smejo biti zaposleni v državni upravi.