Latvija je dobila evro, Grčija pa je prevzela vajeti EU

Z novim letom je polletno predsedovanje EU od Litve prevzela Grčija, najšibkejša evropska država, ki je uniji sicer predsedovala že štirikrat. Po Grčiji bo predsedovanje Svetu EU 1. julija 2014 prevzela Italija. Predsedovanje ima sicer predvsem simbolen pomen, vloga predsedstva pri sprejemanju odločitev se je z lizbonsko pogodbo občutno zmanjšala.

Za gospodarsko in politično razrvano državo, ki ji bo šlo v tem letu predvsem za preživetje, bo ta naloga velik izziv. To bo namreč prvič v zgodovini unije, da bo šestmesečno predsedovanje Svetu EU prevzela članica v tako slabem gospodarskem in političnem stanju, kot je Grčija. Za Grčijo bo uspeh že to, če bo vlada preživela predsedovanje.

Latvija dobila evro, Latvijci skeptični

Latvija je z novim letom na 15. obletnico uvedbe skupne valute postala 18. članica območja evra. Razlika med močno politično podporo prevzemu evra in javnomnenjsko zadržanostjo je v tej skoraj dvomilijonski pribaltski članici območja evra zelo velika. V Rigi so prepričani, da bo prevzem močne in globalne valute pozitivno vplival na gospodarstvo in blaginjo Latvijcev.

Javnost ni tako prepričana. Latvijce po eni strani preveva čustvena navezanost na valuto lats, ki pomeni simbol osamosvojitve od Sovjetske zveze po 50 letih represije s strani Moskve. Drugi razlog za zaskrbljenost je strah pred dvigom cen, četudi je inflacija trenutno izjemno nizka.

Latvijo je kriza močno prizadela, oblasti pa niso želele devalvirati valute, od leta 2005 vezane na evro, in s tem ogroziti načrtovanega vstopa v območje evra. Reševanja krize so se lotili z ostrimi varčevalni ukrepi in reformami. Javnofinančne številke so danes dobre, gospodarstvo pa spet raste, a cena je bil velik upad že tako ne ravno visokega standarda.

Romuni in Bolgari v EU lahko delajo brez omejitev

Državljani Romunije in Bolgarije bodo lahko od danes brez omejitev delali v katerikoli članici EU. Potem ko sta se ti dve državi leta 2007 priključili uniji, je omejitve za njihove delavce do danes ohranilo devet članic - v Avstriji, Belgiji, Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji, Luksemburgu, na Malti, Nizozemskem in v Španiji (le za Romune). Čeprav si marsikateri Romun in Bolgar želi boljšega življenja, njihovega navala na druge trge EU ni pričakovati.

Delo v tujini si je po padcu komunizma pred 24 leti po uradnih podatkih poiskalo okoli tri milijone Romunov in milijon Bolgarov. Veliko jih je odšlo leta 1989, drugi val izseljevanja je sledil leta 2001, ko so bile odpravljene vize za njihove državljane, tretji pa tik pred vstopom v EU, je pojasnila Mila Mančeva iz Centra za proučevanje demokracije v Sofiji.

Večina, vključno s predstavniki romske manjšine, se je ustalila v Španiji in Italiji, zaposlili pa so se v gradbeništvu in kmetijstvu, nekateri skrbijo tudi za starejše in invalide. Francija in Velika Britanija sta privabljali zdravnike in medicinske sestre, ZDA pa strokovnjake za informacijsko tehnologijo.