V Romuniji je potekal najspornejši referendum od padca komunizma leta 1989. Dobrih 18 milijonov volivcev je odločalo, ali naj donedavni predsednik države Traian Basescu po odstavitvi znova zasede ta položaj ali ga dokončno izgubi. Uradnih rezultatov še ni, neuradne napovedi vzporednih volitev pa kažejo, da referendum zaradi premajhne udeležbe, ki ni presegla zahtevanih 50 odstotkov, ni veljaven.
Odstavitev Basescuja je parlament na predlog vladajoče levosredinske koalicije USL, ki je predsedniku očitala hude kršitve ustave, izglasoval 6. julija.
Basescujev desnosredinski tabor je že pred glasovanjem Romune pozval k bojkotu referenduma in vladi očital volilno prevaro. Basescu naj bi po objavi vzporednih rezultatov referenduma dejal, da so volivci z nezadostno udeležbo na referendumu o potrditvi njegove odstavitve "zavrnili državni udar".
Po ocenah komentatorjev sta bolj kot usoda Basescuja na kocki usoda demokracije v Romuniji in ugled države v Evropi.
Vladajoča koalicija je od prevzema oblasti pred tremi meseci sprejela vrsto spornih ukrepov, katerih cilj je bil doseči odstavitev Basescuja ter omejiti neodvisnost sodstva.
Politična kadrovanja so bila sicer v Romuniji tudi pred tem precej običajna praksa, a bliskovita ofenziva USL je bila nenavadna celo za to državo in je porušila sistem nadzora med tremi vejami oblasti, ki je temelj pravne države.
Oglasila se je celo EU in dosegla umik nekaterih najbolj spornih ukrepov, kot so bile omejitve pristojnosti ustavnega sodišča in spremembe referendumskega zakona, ki bi bile danes v škodo predsedniku države.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.