Lahko elektronika izbere drugega elektorja?

Ameriški volivci imajo še nekaj časa, da oddajo svoje glasove za demokrata Baracka Obamo in republikanca Mitta Romneyja. Poleg njiju je na glasovnicah po zveznih državah skupaj še 63 kandidatov, ki kandidirajo neodvisno ali s podporo ene od številnih strank, kot so svobodnjaška, socialistična, zelena, stranka svobode, stranka ustave, stranka naravnega zakona, stranka prohibicije in druge. Vsem je skupno to, da nimajo možnosti za zmago.

Predsednika ZDA volijo tudi s pomočjo glasovalnih strojev, ki tudi letos razburjajo duhove in sprožajo teorije zarote. Okoli 25 odstotkov volišč je opremljenih z elektronskimi glasovalnimi napravami, v katere je teoretično mogoče vdreti in prirediti rezultate.

Številne težave na voliščih

Republikanski državni sekretar Ohia si je prislužil tožbo demokratov, ker je zaostril pogoje glasovanja za določene volivce, ki so si premislili in se namesto glasovanja po pošti odločili za osebno udeležbo. Oddati so morali začasne glasovnice, ki so pod drobnogledom, prešteli pa jih bodo šele čez deset dni. Zato se lahko zgodi, da se bo objava dokončnih izidov v Ohiu zavlekla. V državi je bilo tudi nekaj pritožb o popravljanju glasovalnih strojev tik pred volitvami.

Zelo dolge vrste volivcev so se vile tudi na Floridi, v Virginiji, v New Yorku in New Jerseyju. V floridskem Clearwaterju so volivcem po telefonu avtomatično napačno sporočali, da so volitve šele v sredo, težave z udeležbo pa je imelo tudi več deset tisoč študentov, ki imajo stalno prebivališče v drugih zveznih državah.

Z glasovanjem na Floridi je letos spet križ tudi zato, ker so glasovnice ponekod dolge do 12 strani.

V Pensilvaniji je vladala zmeda z identifikacijo volivcev z osebnimi dokumenti. Republikanci so sprejeli zakon, ki zahteva, da volivci pokažejo osebni dokument z namenom, da zmanjšajo udeležbo revnejših oziroma demokratskih volivcev. Sodnik je zakon blokiral, vendar so po voliščih dokumente še vedno zahtevali in ljudi pošiljali domov.

Opazovalci ZN so izražali začudenje, da volivcem v ZDA ni treba pokazati osebnega dokumenta, vendar to do zdaj nikoli ni bila težava. Volivci so navedeni v sezname, in ko nekdo voli, je črtan iz njega. Demokrati so se pritoževali tudi zaradi pokvarjenih glasovalnih naprav.

Prav tako v Pensilvaniji oziroma v Philadelphii so 75 republikanskim opazovalcem demokrati onemogočili dostop do volišč, kar je pozneje popravilo sodišče. Na enem od volišč so morali po posredovanju republikancev pokriti veliko stensko sliko Obame.

Zapleti in teorije zarote že v preteklosti

Leta 2000 je na volitvah med demokratom Alom Gorom in republikancem Georgeem Bushem mlajšim nastal dolgotrajen zaplet z vnovičnim preštevanjem glasovnic na Floridi. Gordijski vozel sodnih bojev je presekalo vrhovno sodišče ZDA z odločitvijo, ki je bila v Bushevo korist. Na Floridi so takrat uporabljali volilne stroje, ki so delali luknje na glasovnici, in ves svet se je lahko seznanil z novimi izrazi, kot so "noseči ali viseči opilki".

70 odstotkov volišč opremljenih s skenerji

Leta 2002 je kongres sprejel zakon za posodobitev volišč, ki jih je v ZDA skupaj več kot 110.000. Kongres je za to namenil 3,9 milijarde dolarjev, vendar ni bil sposoben sprejeti enotnih standardov. Največ, okoli 70 odstotkov volišč, je danes opremljenih s skenerji oziroma optičnimi bralniki. Volivec na glasovnici odkljuka ime kandidata in papir potisne v stroj. Ta način je najbolj pošten, saj pušča za seboj papirnato sled in glasovnice je mogoče potem pregledati, prešteti na roke in primerjati z elektronskim seštevkom.

Težave so z elektronskimi napravami, ki so podobne bankomatom in nimajo papirja. Leta 2004 so na primer ponekod v New Jerseyju in Severni Karolini glasovi preprosto izginili. Študija univerze Princeton iz leta 2008 je ugotovila, da je v elektronske naprave razmeroma lahko vdreti in prirediti izide.

Zmaga lahko kandidat z manj glasovi

In prav leta 2000 je več glasov po vseh ZDA dobil Gore, a ker volivci ne volijo predsednika neposredno, temveč v vsaki zvezni državi volijo elektorje, ki nato izvolijo predsednika, je imel Bush, s tem, ko je dobil elektorske glasove na Floridi, na svoji strani več elektorjev. Vsaka država ima toliko elektorjev, kolikor ima predstavnikov v kongresu, vendar ne manj kot treh. Poseben primer je tako Washington (Okrožje Kolumbija), ki ima v zveznem predstavniškem domu le enega člana in še ta nima pravice do glasovanja, na predsedniških volitvah pa ima tri elektorske glasove.

Volilni sistem je večinski, tako da kandidat z zmago v posamezni zvezni državi pobere vse njene elektorske glasove. Izmed 50 zveznih držav sta izjemi le Nebraska in Maine, ki elektorske glasove podeljujeta glede na rezultate po kongresnih okrožjih, in ne kot država v celoti.

Za zmago bo potrebnih najmanj 270 elektorskih glasov oziroma večji del od skupne "pogače" 538 elektorjev. Če bi vsak kandidat dobil po 269 elektorskih glasov, bi zmagovalca odločil zvezni kongres. Določil bi ga predstavniški dom, pri čemer bi imela vsaka država en glas, tako da bi zmagovalec potreboval 26 od 50 glasov.

A ta scenarij se je zgodil le enkrat, in sicer leta 1824. John Quincy Adams in Andrew Jackson sta dobila enako število elektorjev, zato je potem odločal predstavniški dom, ki je izbral Adamsa, trenutno razmerje v kongresu pa je bolj v prid Romneyju.

V večini zveznih držav je izid znan že vnaprej in kandidata tam niti nista porabljala denarja za kampanjo. Vso pozornost sta posvetila peščici držav, v katerih bo izid tudi letos tesen. To so Ohio, Florida, Kolorado, Iowa, New Hampshire, Nevada, Virginija in Severna Karolina. Po uspehu na prvem soočenju so ankete začele bolje kazati Romneyju tudi v nekaterih "demokratskih" državah in tekma se je vnela še v Wisconsinu ter Pensilvaniji.

Volilno pravico ima več kot 206 milijonov Američanov, od katerih se jih je za volitve registriralo več kot 156 milijonov. Na zadnjih predsedniških volitvah je bila udeležba več kot 61-odstotna.

Na Havaje in Aljasko verjetno ne bo treba čakati

Volitve potekajo na okoli 150.000 voliščih. Nekatera bodo obiskali tudi mednarodni opazovalci, med drugim iz Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Odpirala in zapirala se bodo odvisno od posamezne zvezne države oziroma časovnega pasu. Zadnja se zaprejo ob 7. uri zjutraj 7. novembra po srednjeevropskem času na Havajih, uro prej pa na Aljaski.

Ker je za Havaje po anketah jasno, da bodo volili Obamo, za Aljasko pa velja, da bo tam zmagal Romney, bo zmagovalca mogoče določiti že prej brez teh dveh držav. To sicer ne pomeni, da bodo rezultati jasni pred tem, saj se lahko štetje in razglasitev zmagovalca zaradi tesnih izidov marsikje zavlečeta.

Zvezna država Alabama ima 9 elektorskih glasov, Aljaska 3, Arizona 11, Arkansas 6, Kalifornija 55, Kolorado 9, Connecticut 7, Delaware 3, Florida 29, Georgija 16, Havaji 4, Idaho 4, Illinois 20, Indiana 11, Iowa 6, Kansas 6, Kentucky 8, Louisiana 8, Maine 4, Maryland 10, Massachussets 11, Michigan 16, Minnesota 10, Mississippi 6, Missouri 10, Montana 3, Nebraska 5, Nevada 6, New Hampshire 4, New Jersey 14, New Mexico 5, New York 29, Severna Karolina 15, Severna Dakota 3, Ohio 18, Oklahoma 7, Oregon 7, Pensilvanija 20, Rhode Island 4, Južna Karolina 9, Južna Dakota 3, Tennessee 11, Teksas 38, Utah 6, Vermont 3, Virginija 13, Zahodna Virginija 5, Washington 12, Washington D.C. 3, Wisconsin 10 in Wyoming 3.