Vsako leto na Ferskih otokih s čolni priženejo v plitve obalne vode okoli 2000 delfinov in kitov in jih pobijejo. Zaliv se obarva rdeče, prizor je grozljiv. Borci za pravice živali poudarjajo, da kaj takega ne sodi v 21. stoletje. Zagovorniki kitolova, ki jih na Danskem ne manjka, pa poudarjajo, da na otočju to počnejo že stoletja.
Ubitih živali ne prodajajo, ampak njihovo meso porabijo sami. Po lovu si ga razdelijo, vsaka družina pa dobi toliko, kolikor potrebuje. Ostanek podarijo bolnišnicam. Nekateri pa mesa kitov in delfinov ne potrebujejo, a ga ne izvažajo, ker ima visoko vsebnost kovin in ni skladen z zdravstvenimi zahtevami EU.
Ljudi, ki ne morejo mirno sprejeti takšnih pokolov, moti tudi karnevalsko vzdušje, ki spremlja pokole. Otrokom celo ni treba v šolo, ampak lahko v pristanišču opazujejo lov. Številni se škropijo z vodo, obarvano od krvi. Zato se jim takšno početje zdi popolnoma sprejemljivo. Na drugi strani pa so tisti, ki pravijo, da so to občutljive, družabne živali z izjemno dobro razvitim živčnim sistemom. Dvomov o tem, da bolečino zelo močno občutijo, preprosto ni. Poleg tega so živali, ki jih lovijo, zaščitene.
Sporočilo s krvavimi fotografijami pokola delfinov na Farskih otokih ter pozivom, naj se pridružimo akciji, s katero bi pokole ustavili, kroži po elektronski pošti. S podobnimi akcijami so že poskušali preprečiti kitolov na Japonskem, na Islandiji in na Grenlandiji, ki tako kot Ferski otoki spada pod Dansko. "Na Grenlandiji ne moreš gojiti krav, prašičev in kokoši,“ je potrebo po lovu na kite zagovarjal danski diplomat Ole Samsing.
KOMENTARJI (62)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.