Podatki, ki jih je objavil evropski statistični urad Eurostat, govorijo o poslabšanju gospodarskih razmer ob koncu lanskega leta, do katerega je pripeljalo zaostrovanje krize območja skupne evrske valute.
Evrsko območje in celotna EU sta v zadnjem četrtletju lani v primerjavi s predhodnim trimesečjem imela 0,3-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP). Skupno se je lani gospodarstvo v evroobmočju okrepilo za 1,5 odstotka, v sedemindvajseterici pa za 1,6 odstotka. Rezultati za Slovenijo bodo znani ob koncu meseca.
Med velikimi gospodarstvi je rast v zadnjem četrtletju lani imela le Francija, kjer se je BDP okrepil za 0,2 odstotka. V Nemčiji se je gospodarstvo skrčilo za 0,2 odstotka, v Italiji za 0,7 odstotka, v Španiji pa za 0,3 odstotka.
Kdo je evropski najšibkejši člen?
Tudi če se evrsko območje izvije iz primeža recesije, ta trenutek zelo slabo kaže najšibkejšim članicam, ki so tudi bile vzrok za krizo skupne valute. Med državami, za katere že obstajajo podatki za zadnje lansko četrtletje, so razmere najslabše v Grčiji in na Portugalskem. V Grčiji varčevalni ukrepi že sprožajo negativne učinke za gospodarstvo. Na letni ravni je v zadnjem četrtletju imela sedemodstotni upad BDP. Portugalski BDP se je skrčil za 1,3 odstotka, kar je dvakrat več od napovedi.
Z 0,4-odstotnim upadom BDP sta Italija in Nizozemska tudi uradno v recesiji, saj gospodarstvo ne kaže znakov okrevanja že tri četrtletja zapored. Italijansko gospodarstvo se je v zadnjem četrtletju lanskega leta skrčilo za kar 0,7 odstotka, v letu 2012 pa se državi z ogromnimi dolgovi, ki znašajo 1900 milijard evrov, obeta občutno znižanje obsega BDP. Mednarodni denarni sklad (IMF) napoveduje skupno krčenje BDP v velikosti 2,2 odstotka, Banka Italije napoveduje optimistično krčenje med 1,2 in 1,5 odstotka BDP, italijanska vlada pa nerealno upa na zgolj 0,4-odstotno krčenje.
Španija se je recesiji za zdaj izognila, saj je špansko gospodarstvo v tretjem lanskem trimesečju stagniralo, sta se pa v recesiji znašli Nizozemska in Belgija. Gospodarstvi teh članic evroobmočja sta odprti in izvozno usmerjeni, zato so ju razmere v evrskem območju in upočasnjevanje globalne gospodarske rasti precej prizadeli. Nizozemsko gospodarstvo se je tako po 0,4-odstotnem padcu BDP v tretjem četrtletju v zadnjem trimesečju skrčilo še za 0,7 odstotka, belgijsko pa se je v zadnjih dveh četrtletjih 2011 skrčilo za 0,1 in 0,2 odstotka.
Francija pozitivno presenetila
Čeprav so se statistiki in uradni napovedovalci še pred dobrim mesecem bali, da se bo francosko gospodarstvo v zadnjem lanskem trimesečju skrčilo in da se bo negativni trend nadaljeval še v začetku 2012, so podatki pozitivno presenetili.
Francosko gospodarstvo se je lani okrepilo za 1,7 odstotka, kar je nekoliko nad pričakovanji analitikov. K temu je pripomogel predvsem presenetljiv podatek za zadnje lansko trimesečje. Bruto domači proizvod se je namreč na četrtletni ravni okrepil za 0,2 odstotka, medtem ko so analitiki pričakovali 0,2-odstotno krčenje gospodarstva. Spodbudile so jo višje naložbe podjetij in zasebna potrošnja. Letna rast BDP v 2011 je znašala 1,7 odstotka in je v skladu z vladnimi napovedmi.
Francosko gospodarstvo je tako lani kljub poglabljanju krize v območju skupne valute imelo celo višjo rast kot v letu 2010. Takrat se je BDP okrepil za 1,4 odstotka, je objavil francoski statistični urad Insee. Uvoz in izvoz sta se povečala za pet odstotkov, investicije za 2,9 odstotka, še najmanj pa je na vrednosti pridobila domača potrošnja.
Nemčiji kljub padcu BDP ne grozi nova recesija
Evropska dolžniška kriza je prizadela tudi najmočnejšo evropsko gospodarsko velesilo Nemčijo. Ta je v zadnjem četrtletju lani v primerjavi s četrtletjem pred tem po preliminarnih sezonsko prilagojenih podatkih tamkajšnjega statističnega urada Destatis imela 0,2-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda. Leto 2011 je Nemčija sklenila s 3,1-odstotno gospodarsko rastjo, a je kriza prizadela izvoz, ki je gonilna sila nemškega gospodarstva, zmanjšala pa se je tudi zasebna potrošnja. Leto 2011 je Nemčija sklenila s solidno 3,1-odstotno gospodarsko rastjo, potem ko je leto dni pred tem imela 3,7-odstotno rast BDP.
"Padec BDP ni tako globok, kot je bilo pričakovano, kar potrjuje, da gre le za pavzo gospodarske rasti in da Nemčija ni na poti v novo recesijo," je dejal ekonomist ING Carsten Brzeski. "Seveda hitro okrevanje ni nekaj avtomatičnega, velika uganka pa za nemško gospodarstvo ostaja evropska dolžniška kriza," je dodal. Med razlogi, ki kažejo na vrnitev k rasti nemškega BDP, je analitik izpostavil nizko tveganje za kreditni krč. Pri tem je spomnil, da nemške banke v nasprotju z drugimi bankami v evroobmočju niso zaostrile pogojev za potrjevanje posojil.
Za zagotavljanje varnosti nemške industrije so po njegovih besedah pomembne tudi majhne zaloge in še vedno velik obseg naročil. Kot je dodal, je pomembno tudi, da so glavne nemške trgovinske partnerice države zunaj območja s skupno evropsko valuto. V korist nemškemu gospodarstvu bo tudi zdrav nemški trg dela, ki bo zagotovil, da bo domače povpraševanje ostalo močno, je sklenil Brzeski.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.