Kriza terja davek tudi pri odločitvi za starševstvo

Ekonomska kriza je imela v zadnjem desetletju močan vpliv na stopnjo rodnosti v Evropi. To je pokazala nova demografska raziskava, ki jo je izvedel Inštitut za demografske raziskave Max Planck v Rostocku v Nemčiji.

Največji vpliv krize na odločitev glede starševstva se je pokazal pri mladih, starih pod 25 let. Največji padec rodnosti je zaznati pri odločitvi za prvega otroka. To pomeni, da mladi Evropejci v zadnjih desetih letih odlagajo odločitev za starševstvo. Ali to pomeni, da se bodo na svoji življenjski poti odločili za manj otrok, pa je še odprto vprašanje. Trenutno lahko le rečemo, da večina odlaga odločitev o družini, ne izključujejo pa možnosti, da se bodo kdaj v prihodnosti odločili za družino, je pokazala raziskava.

PREBERITE ŠE: Danes zaznamujemo svetovni dan prebivalstva. Na Zemlji je že več kot sedem milijard ljudi, do konca leta pa naj bi se število Zemljanov povečalo za približno 78 milijonov.

Brezposelnost in rodnost močno povezana v južni Evropi

Če in kako ekonomske razmere vplivajo na rodnost, je vprašanje, s katerim se ukvarjajo številne demografske raziskave. Najnovejša pa dokazuje, da brezposelnost v Evropi pomembno vpliva na stopnjo rodnosti. Največji vpliv krize na rodnost se je pokazal v južni Evropi. Raziskovalci, ki so se ukvarjali s tem projektom, pravijo, da je v tem delu Evrope trg dela izredno negotov.

Kako kriza vpliva na rodnost?

Kot je znano, je recesija udarila leta 2008, ravno v času, ko je stopnja rodnosti v Evropi začela naraščati. Prejšnje raziskave so namreč pokazale, da se je ravno takrat končalo obdobje nizke rodnosti v Evropi in da so opazili naraščanje števila rojstev.

V nekaterih evropskih državah je kriza le ustavila naraščanje, spet v drugih je opaziti padanje stopnje rodnosti. To se je na primer zgodilo v Španiji, na Madžarskem, Irskem, Hrvaškem in v Latviji.

Posebno zanimiv primer je Španija. V začetku leta 2000 je ženska povprečno rodila 1,24 otroka, rodnost je nato vsako leto naraščala in leta 2008 dosegla 1,47. Leta 2009 pa se je zgodil preobrat, saj je stopnja rodnosti padla na 1,4, potem ko je le leto poprej stopnja brezposelnosti narasla z 8,3 odstotka na 11,3 odstotka. Rodnost je nato v Španiji vsako leto padala. Leta 2001 je ženska v povprečju rodila le še 1,36 otroka.

Naraščajoča stopnja rodnosti se je ustavila na Češkem, Poljskem, Veliki Britaniji in Italiji. Medtem ko v nekaterih državah ekonomske razmere niso imele večjega vpliva na rodnost, to se je zgodilo v Rusiji in Litvi. V Nemčiji, Avstriji in v Švici raziskava ni zaznala povezanosti med krizo in stopnjo rodnosti. V tem državah niti niso opazili naraščanja stopnje brezposelnosti. V Nemčiji je brezposelnost celo padla.

Kaj pa Slovenija?

V Sloveniji je stopnja rodnosti od leta 2001 naraščala. Od leta 2008 pa je začela naraščati tudi stopnja brezposelnosti. V letu 2011 se je glede na poročilo trend nekoliko obrnil, saj je stopnja rodnosti začela nekoliko upadati. Še leto poprej je po podatkih statističnega urada število živorojenih otrok preseglo 22.000: rodilo se je namreč 22.343 otrok (11.504 dečkov in 10.839 deklic), največ v zadnjih enaindvajsetih letih ali 487 več kot v letu 2009 ali povprečno 10,9 na 1000 prebivalcev. Poročilo za leto 2011 bo statistični urad objavil 30. julij 2013.