Islandska vladajoča koalicija je po treh mesecih, odkar se je zlomila tamkajšnja valuta, borza in nekaj večjih bank, odstopila. Že več mesecev so se namreč v prestolnici zbirali protestniki in vztrajno izražali svoje nezadovoljstvo z razmerami v državi. Zlom vlade je sledil samo dan po tem, ko je odstopil minister za trgovino Bjorgvin Sigurdsson, ki je kot vzrok navedel dejstvo, da državi ni uspelo povrniti zaupanja volivcev. Sigurdsson je v pismu premierju zapisal, da prevzema del odgovornosti za ekonomsko situacijo v državi, da pa velik del odgovornosti leži tudi na številnih drugih. Pri tem ni imenoval nikogar, je pa dan pred odstopom odslovil vodjo nadzora nad javnimi financami in zahteval odstop nadzornega odbora. Nekdanji minister naj bi tako še nekaj mesecev prejemal plačo, vendar pa je zapisal, da se ji odpoveduje.

Na ulicah prestolnice so se več mesecev vrstili protesti, na katerih je morala posredovati celo policija. (Foto: Reuters)

V nedeljo sta se sicer sestala voditelja dveh koalicijskih strank, Neodvisne stranke in Socialdemokratske stranke, da bi se pogovorila o prihodnosti vlade, vendar pa se jima po besedah premierja Geira Haarda ni uspelo dogovoriti nič.

Konec tedna je sicer zaznamoval množičen protest, ki se ga je udeležilo šest ali sedem tisoč ljudi, ki so pozivali k odstopu premierja Haarda. Šlo naj bi za enega od najbolj množičnih protestov v državi, ki pa je minil mirno.

Premier z zdravstvenimi težavami

Geir Haarde ima zdravstvene težave. (Foto: Reuters)

Haarde je že pred dnevi objavil, da ima maligni tumor in zato ne namerava ponovno kandidirati za predsednika Neodvisne stranke, s čimer se je odpovedal tudi premierskemu stolčku. Ob tem je predlagal predčasne volitve že 9. maja, dve leti pred rednim rokom.

Islandija je zapadla v krizo že oktobra, ko je morala za rešitev pred državnim bankrotom zaprositi Mednarodni denarni sklad. Že pred tem je vlada morala nacionalizirati tri banke, trgovanje z vrednostnimi papirji je bilo ustavljeno za skoraj ves teden, inflacija pa je poskočila na več kot 12 odstotkov.

Vlada narodne enotnosti?

Predsednik Olafur Ragnar Grimsson je ob tem dejal, da najverjetneje nobeni stranki ne bo dal mandata za sestavo nove vlade vsaj do torka. "Popolnoma naravno je, da predsednik najprej ugotovi, ali v parlamentu še vedno lahko najde večino. Vse iz trenutne administracije sem prosil, naj nadaljujejo svoje delo, dokler ne bo sestavljena nova vlada.“

Haarde pa je že imel neformalne pogovore z opozicijskimi voditelji, s katerimi so tehtali možnosti sestave vlade narodne enotnosti. Odstopljeni premier sicer upa, da jo bo vodil nekdo iz njegove stranke, vendar pa analitiki pravijo, da bodo državljani zahtevali spremembo.