Kristjani praznujejo: procesije, krvava križanja in dan brez maš

Kristjani po vsem svetu obeležujejo veliki petek, dan, ko naj bi po verovanju križali in pokopali Jezusa Kristusa. Že tradicionalno so v Jeruzalemu pripravili procesijo križeve poti s 14 postajami, ki označujejo mesta, na katerih je Jezus omagal med nošenjem težkega križa.

Poti se je udeležilo na stotine ljudi, nekateri so del poti nosili velike lesene križe, nekateri pa manjše kopije. Tradicionalna procesija se konča pri cerkvi Svete grobnice, ki stoji na kraju, kjer naj bi Jezusa Kristusa pribili na križ, prav tako pa označuje mesto, kjer naj bi bil tudi pokopan.

Izraelska policija je zaradi prazničnega dogajanja okrepila prisotnost v mestu, po vsej državi pa so okrepili varnostne ukrepe. Posebno pozornost so namenili javnim mestom, sicer pa so ob tem sporočili, da je povečana stopnja varnosti enaka kot v minulih letih. Izraelska vojska je do sobote zvečer tudi zaprla vse nadzorne točke z Zahodnim bregom. Pripadnikom majhne, 500-članske krščanske skupnosti z območja Gaze pa je Izrael dovolil vstop v državo ali na Zahodni breg, prav tako so vstop v Izrael dovolili 20.000 kristjanom z Zahodnega brega.

Na Filipinih krvavi obredi, ki jih Cerkev ne odobrava

Na Filipinih so medtem priredili tradicionalno križanje, pri katerem se je več kot 20 gorečih vernikov dalo prostovoljno pribiti na križ, da bi uprizorili trpljenje in smrt Jezusa Kristusa. Poleg tega si je na stotine spokornikov pri današnjih procesijah v severnih provincah Filipinov do krvi prebičalo hrbte z bambusovimi palicami ali vrvmi.

Med križanimi je bil tudi 52-letni pleskar Ruben Enaje, ki se je že večkrat dal pribiti na križ. Križanj se je začel udeleževati kot način zahvale bogu, da je preživel nesrečo na delu. "Križanje je moja duhovna zaobljuba in zahvala bogu, da me je pustil pri življenju," je dejal Enaje pred procesijo, v kateri so mu v dlani zabili 10-centimetrske jeklene žeblje. Enaje je dodal, da se med križanjem počuti bližje bogu in da zato ne obstaja nadomestila. Katoliška cerkev teh krvavih ritualov ne odobrava in vernike poziva, naj se raje udeležijo cerkvenih maš in drugih uradnih procesij njihovih župnij.

Dan za post in čaščenje križa

Veliki petek je za vernike dan strogega posta in edini dan, ko v Katoliški cerkvi ni maše. Bodo pa po vseh cerkvah pripravili bogoslužja velikega petka. Za ta dan je značilna tudi molitev križevega pota, v rimskem Koloseju jo tradicionalno vodi papež in sodi med vrhunce velikonočnih praznovanj v Rimu. Verniki po cerkvah berejo evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju, imenovana pasijon. Za bogoslužja tega dne je značilno tudi čaščenje križa v znamenje hvaležnosti in spoštovanja.

Po evangeličanskih cerkvah pa pri bogoslužjih na današnji dan oltar pogrnejo s črnim prtom in nanj postavijo trnjevo krono. Velik del pravoslavnih kristjanov bo sicer zaradi uporabe drugačnega koledarja in načina izračuna datuma veliko noč, ki je največji krščanski praznik, letos praznoval teden dni pozneje.